<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103603"><dc:title>Konec glasbene zgodovine?</dc:title><dc:creator>Kocijančič,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanković,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Remiks kultura</dc:subject><dc:subject>postmodernizem</dc:subject><dc:subject>popularna glasba</dc:subject><dc:subject>intertekstualnost.</dc:subject><dc:description>V popularni glasbi je vse, kar je bilo mogoc?e iznajti, z?e iznajdeno. Izvirnosti ni. Umetnis?ke vsebine so pravzaprav zgolj reciklaz?ne artikulacije preteklih slogov. Ponovna uporaba obstojec?ega znanja je nepogres?ljiv del ustvarjanja novih idej: plagiatorstvo in recikliranje obstojec?ega gradiva sta temeljni gonili kreativnega procesa. V iskanju estetske svez?ine se mora glasba obrniti na intertekstualnost: izposojanje idej in njihova nadgradnja sta tisto, kar v glasbeni umetnosti omogoc?a nadaljnje korake proti novemu. Spoznanje, da je ustvarjalni proces na sploh v veliki meri intertekstualno kolaz?iranje obstojec?ega, je koristno za demistifikacijo kreativnosti: nas?a ustvarjalnost namrec? prihaja od zunaj in ne od znotraj. Z opus?c?anjem predsodka, da mora ustvarjalnost izhajati iz povsem izvirnih idej, nam remiks omogoc?a vec?jo ustvarjalno svobodo. Novosti v razvoju estetskih smeri lahko nastanejo zgolj z neposrednim sklicevanjem na z?e ustvarjena dela. To postmodernistic?no prepric?anje lahko apliciramo na vse veje umetnosti, vendar je najbolj oc?itno v sodobni produkciji popularne glasbe, kjer je povezava med kulturno dedis?c?ino in ustvarjalnimi tehnikami, kot je denimo semplanje, najbolj neposredna.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-20 07:46:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
