<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103598"><dc:title>Razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanje z robinijo (Robinia pseudoacacia L.) v  Beli krajini</dc:title><dc:creator>Bahor,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Robinija</dc:subject><dc:subject>razširjenost</dc:subject><dc:subject>priraščanje</dc:subject><dc:subject>upravljanje</dc:subject><dc:subject>Bela krajina</dc:subject><dc:description>Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje se pojavlja ob gozdnih robovih izven strjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije predstavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je potrebno ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-20 07:46:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103598</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
