<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103588"><dc:title>Preiskave strižne nosilnosti zidovine iz sodobnih opečnih votlakov</dc:title><dc:creator>Emkić,	Amel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bosiljkov,	Vlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Martin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zidane konstrukcije</dc:subject><dc:subject>opečni votlaki</dc:subject><dc:subject>strižna trdnost zidovine</dc:subject><dc:subject>začetna strižna trdnost zidovine</dc:subject><dc:subject>strižni porušni mehanizem</dc:subject><dc:subject>triplet test</dc:subject><dc:description>Zidarska industrija v zadnjem času razvija opečne zidake z izboljšanimi termičnimi lastnostmi in zidake, pri katerih so votline polnjene s toplotnoizolacijskim materialom (mineralno volno). Horizontalne spojnice takšnih zidakov so brušene in se jih skupaj povezuje s tankoslojno malto ali z enokomponentnim poliuretanskim lepilom. Navedene izboljšave oblike in lastnosti zidakov na tlačno nosilnost zidovine bistveno ne vplivajo, lahko pa bi imele vpliv na obnašanje zidanih konstrukcij v potresnih razmerah. 
V okviru diplomske naloge so predstavljeni rezultati preiskav začetne strižne trdnosti zidovine, izvedenih na štirih tipih zidovine. Pri tem sta kombinirana dva različna tipa zidakov proizvajalca Wienerberger Opekarna Ormož d.o.o. (Porotherm 38 IZO Profi in Porotherm 38 S P+E) z veznimi gradivi, in sicer z malto za splošno uporabo, s tankoslojno malto in z enokomponentnim poliuretanskim lepilom. 
V nalogi je skladno s standardom SIST EN 1052-3 določena karakteristična začetna strižna trdnost zidovine f_vk0 in karakteristični koeficient trenja μ_f. V zadnjem delu sledi diskusija o dobljenih rezultatih strižne trdnosti zidovine in primerjavi dobljenih vrednosti f_vk0 in μ_f s priporočenimi vrednostmi iz standarda SIST EN 1996-1-1. Za prikaz poteka napetosti v zidani prizmi in predvidevanje porušnega mehanizma je izdelan še numerični model v programu SAP2000.</dc:description><dc:publisher>[A. Emkić]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-20 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103588</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
