<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103585"><dc:title>Geomorfološko kartiranje kvartarnih pobočnih sedimentov na območju Oseka v Vipavski dolini</dc:title><dc:creator>Žagar,	Kevin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Verbovšek,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Popit,	Tomislav	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vipavska dolina</dc:subject><dc:subject>vas Osek</dc:subject><dc:subject>digitalni model višin</dc:subject><dc:subject>gravitacijski blok</dc:subject><dc:subject>geološko kartiranje</dc:subject><dc:subject>geomorfologija.</dc:subject><dc:description>Preučevano območje se nahaja v okolici vasi Osek, v Vipavski dolini, JZ Slovenija. Severni rob Vipavske doline strukturno pripada enoti Zunanjiih Dinaridov. Zaradi narivne zgradbe območja mezozojski karbonati Trnovskega in Hrušiškega pokrova nalegajo na strukturno močno deformiran paleogenski fliš. Morfološki odraz narivne zgradbe so strma karbonatna ostenja, ki se dvigajo nad položnejšim flišnim pobočjem. Mehansko preperevanje apnencev proizvaja material v obliki obsežnih akumulacij kvartarnih gruščev in večjih blokov kamnin, ki so vključeni v pobočne procese. 
Posledice pobočnih procesov, predvsem gravitacijske bloke, in pa geomorfologijo površja lahko zelo dobro opazujemo na digitalnem modelu višin (DMV), pridobljenim iz lidarskih podatkov. Na senčenem DMV-ju preiskovanega območja zelo izstopa karbonatni blok, ki smo ga poimenovali Podkucelj. Diplomsko delo zajema geološko kartiranje območja širše okolice vasi Osek, z namenom ugotovitve litološke in sedimentne sestave ozemlja. Osredotoča se na geomorfološke značilnosti območja, s poudarkom na analizi večjega gravitacijskega bloka Podkucelj.
Geološko kartiranje in analiza DMV-ja je pokazala, da je blok Podkucelj grajen iz apnenca in apnenčeve breče, njegova površina pa znaša malo manj kot 1 km2. Dodatno je blok razdeljen na tri dele in sicer: Osrednji Podkucelj, ki je največji ter Južni in Severni Podkucelj, ki sta manjša. Čelo vseh treh blokov je sestavljeno iz plastnatih apnencev, medtem ko se karbonatna breča pojavlja v zaledju. Breča je ponekod plastnata, njeni vpadi pa so različni. Na vseh blokih so prisotne izravnave, kar nakazuje na rotacijsko premikanje. Bloki so podvrženi intenzivnemu preperevanju in tudi zakrasevanju.
Poleg večjega karbonatnega bloka, lahko na površini opazujemo še druge morfometrične elemente. Lepo so vidna predvsem melišča in karbonatne megaplasti v flišni podlagi, ki so bolj odporne na preperevanje in zato izstopajo tako v naravi kot na DMV-ju.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-20 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103585</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>