<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103574"><dc:title>Ternarni sistem Al-Cr-Sc</dc:title><dc:creator>Kušter,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markoli,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šturm,	Sašo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeve zlitine</dc:subject><dc:subject>ternarni sistem</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>karakterizacija</dc:subject><dc:subject>metoda XRD</dc:subject><dc:subject>kristalna struktura</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je opisana izdelava, priprava ter analiza binarnih in ternarnih zlitin med čistimi elementi aluminija, kroma in lahko redko zemljo, skandijem. Na začetku je podan literaturni pregled binarnih robnih sistemov Al-Cr, Al-Sc in Cr-Sc ter pojasnitev osnovnih pojmov faznih diagramov, njihove namembnosti in opis faznih reakcij ter transformacij, ki se pojavijo v omenjenih robnih sistemih. Zlitine so bile izdelane z vakuumskim obločnim taljenjem v inertni atmosferi argona ter homogenizacijskim žarjenjem pri 950 °C in 990 °C ter času 240 ur in 500 ur. Za karakterizacijo mikrostrukturnih sestavin v zlitinah in mikrokemijsko analizo so bile uporabljene preiskave strukture in sestave zlitin kot, optična mikroskopija za prvi vpogled v mikrostrukturo (SM), vrstična elektronska mikroskopija (SEM) z energijsko disperzijskim spektrometrom rentgenskih žarkov (EDS) s katerim se je opravila kemijska analiza nastalih faz. Najbolj pomembna uporabljena metoda je bila rentgenska fazna in strukturna anliza (XRD) s katero smo identificirali vse nastale faze v zlitinah in jim pripisali ustrezne kristalne strukture. Dobljene osnovne celice kristalnih struktur smo prilagodili z Rietveldovo metodo glede na naše eksperimentalne difraktograme. Diferenčna vrstična kalorimetrija (DSC) nam je bila v pomoč pri preučevanju faznih prehodov v zlitinah. S pomočjo vseh uporabljenih eksperimentalnih metod smo odkrili do sedaj še nepoznano ternarno fazo. Ternarna faza, ki se je pojavila v vseh izdelanih ternarnih zlitinah z različno začetno sestavo in do sedaj še ni bila raziskana, je heksagonalnega strukturnega tipa s prostorsko skupino P63/mmc in s sestavo Al od 48,0 do 58,0 at. %, Cr od 8,0 do 18,0 at. % in Sc od 33,0 do 34,0 at. % ter jo lahko uvrstimo med Lavesove faze.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-20 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103574</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
