<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103471"><dc:title>Vsebnost in sestava glukozinolatov v vrtninah iz družine križnic (Brassicaceae) glede na okoljske dejavnike in tehnologijo pridelovanja</dc:title><dc:creator>Škerjanec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrtnine</dc:subject><dc:subject>križnice</dc:subject><dc:subject>Brassicaceae</dc:subject><dc:subject>glukozinolati</dc:subject><dc:subject>sekundarni metaboliti</dc:subject><dc:subject>tehnologija pridelovanja</dc:subject><dc:subject>okoljski dejavniki</dc:subject><dc:description>Glukozinolati so bioaktivne snovi, ki se nahajajo v rastlinah iz družine križnic (Brassicaceae). Pri poškodbi rastlinskega tkiva se aktivira sistem gluzinolat-mirozinaza, ki deluje kot obrambni mehanizem rastline. Razgradni produkti kot so izotiocianati so lahko toksični za nekatere patogene in škodljivce. Nasprotno temu, pa imajo produkti hidrolize lahko nekaj pozitivnih učinkov na zdravje človeka, saj zmanjšujejo tveganje za nastanek nekaterih vrst raka in imajo antioksidativno delovanje ter preprečujejo razvoj kardio-vaskularnih bolezni in diabetesa. Glukozinolati imajo vlogo tudi pri zatiranju različnih vrst plevelov, kar lahko prispeva k zmanjšanju uporabe sintetičnih herbicidov. Na vsebnost glukozinolatov v rastlinah vpliva več različnih dejavnikov okolja. Da bi dosegli čim večjo produkcijo bioaktivnih snovi, moramo te dejavnike upošteva pri pridelavi zelenjave iz družine križnic. Na vsebnost glukozinolatov v križnicah vplivajo vrsta in sorta, izpostavljenost škodljivcem in patogenom, starost oziroma razvojna faza rastline ter tekmovalnost z drugimi rastlinskimi vrstami. Koncentracija glukozinolatov je odvisna tudi od različnih klimatskih faktorjev kot so temperatura, dostopnost vode, svetloba, letni časi in onesnažila. Na količino glukozinolatov v rastlinah vpliva  razpoložljivost hranil v tleh in gnojenje, namakanje, način pridelovanja in še nekatere druge agronomske prakse.</dc:description><dc:publisher>[A. Škerjanec]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-19 07:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103471</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
