<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103407"><dc:title>Podatkovni tipi kot začetne algebre in končne koalgebre</dc:title><dc:creator>Gec,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simpson,	Alex	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Haskell</dc:subject><dc:subject>rekurzivni podatkovni tip</dc:subject><dc:subject>teorija kategorij</dc:subject><dc:subject>začetna algebra</dc:subject><dc:description>V delu dokažemo, da podatkovna tipa končnih seznamov in končnih binarnih dreves s celimi števili na listih ustrezata definiciji začetne algebre. Vidimo, da lahko v Haskellu enostavno definiramo sezname in drevesa, kakor tudi z njimi povezane funktorje in celo ključno preslikavo, ki nastopa v dokazu za začetno algebro. Opazimo, da sta si matematični jezik in Haskell izredno podobna. Podatkovni tipi v Haskellu so objekti v kategoriji, funkcije pa morfizmi med njimi. Dokažemo, da sta podatkovna tipa neskončnih seznamov in neskončnih dreves končni koalgebri, poleg tega pa ju v Haskellu lahko definiramo na isti način kot smo prej končne. Tako obstaja razkorak med matematiko in Haskellom, saj sta začetna algebra in končna koalgebra v Haskellu eno in isto, v matematiki pa očitno različna pojma.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-17 07:15:07</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103407</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>