Dostopnost Pb, Cd in Zn ter številčnost mikrobnih združb dušikovega cikla v tleh po remediacijiPintarič, Sara (Avtor) Suhadolc, Marjetka (Mentor) Maček, Irena (Komentor) potencialno toksične kovinedostopnosttlabakterijearhejeglivedušikov cikelfiksatorjioksidatorji amonijakadenitrifikatorjirevitalizacijarastlinainokulumPreučili smo vpliv remediacije z EDTA na kakovost tal, dostopnost potencialno toksičnih kovin (PTK) Pb, Cd in Zn v tleh in številčnost skupnih mikrobnih združb (bakterije, arheje, glive) ter mikrobnih združb dušikovega (N) cikla, v povezavi z lastnostmi tal. Zasnovali smo lončni poskus, v katerega smo vključili dva vzorca dolgoletno onesnaženih tal iz Mežiške doline (SLO) in kraja Arnoldstain (AT), ter kontrolna neonesnažena tla iz okolice Savelj (KONT). Vsi trije vzorci originalnih (`orig´) tal so se med seboj razlikovali v lastnostih tal, zlasti v pH in organski snovi, ter v skupni vsebnosti kovin. Polovica `orig´ tal vseh treh lokacij je bila pred postavitvijo poskusa remediirana z EDTA. V obravnavanja smo vključili tudi rastline (Lolium perenne) in dodali inokulum (rizoferna tla). Postopek remediacije je zmanjšal odstotek peska (za 9,2 %, 17,4 %, 8 %, v zaporedju AT, SLO, KONT) in vsebnost organske snovi. Povečal pa se je pH in vsebnost rastlinam dostopnih hranil (Nmin, P2O5, K2O), kar lahko razloži tudi večjo biomaso rastlin na remediranih (`rem´) tleh. V `rem´ tleh se je značilno zmanjšala vsebnost vseh kovin v vodotopni in izmenljivi frakciji, zlasti v tleh z višjim pH (SLO tla). Mikrobna biomasa je bila v `rem´ tleh značilno manjša kakor v `orig´ tleh, tudi štiri mesece po remediaciji (za 33 %, 49 %, v zaporedju AT, SLO tla). Remediacija je za 28 % zmanjšala število arhejskih 16S rRNA genov v SLO tleh. Poleg tega so se spremenjene razmere v tleh po remediaciji odrazile tudi na manjši številčnosti združbe fiksatorjev N, nitrifikatorjev in denitrifikatorjev, zlasti v tleh z višjim pH in večjo vsebnostjo organske snovi. Prisotnost rastline na `rem´ tleh je povečala mikrobno biomaso, številčnost bakterijskih 16S rRNA in glivnih ITS genov ter mikrobnih genov vključenih v N cikel, medtem ko je dodatek inokuluma vplival negativno na številčnost preučevanih mikrobnih združb v tleh. Zaključimo lahko, da remediacija preko spremenjenih razmer v tleh negativno vpliva na mikrobne združbe v tleh, vendar v močni odvisnosti od lastnosti tal. Rastline imajo pomembno vlogo v revitalizaciji `rem´ tal, medtem ko je potrebno dodatek inokulumov še dodatno preučiti.[S. Pintarič]20182018-09-16 07:47:33Magistrsko delo/naloga103378sl