<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103364"><dc:title>Izgorelost med študenti radiološke tehnologije</dc:title><dc:creator>Romšak,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>burnout</dc:subject><dc:subject>izgorevanje</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:description>Uvod: Izgorelost je opredeljena kot upad energije in moči in kot izčrpanost zaradi stalnega prenaprezanja. Pri tem gre predvsem za nepopravljive in nezaželene spremembe, ki jih zasledimo večinoma pri poklicih, kjer se dela z ljudmi. Na učinkovitost študija vplivajo različne zahteve in pritiski, ki lahko pripeljejo do izgorelosti. Namen: Zanimalo nas je, ali je pojav izgorelosti prisoten pri študentih prvega letnika prve stopnje radiološke tehnologije in kateri so dejavniki, ki povzročajo izgorelost ter njen vpliv na študente. Metode dela: V anketnem vprašalniku smo zajeli vse študente radiološke tehnologije iz prvega letnika prve stopnje. Za merjenje stopnje izgorelosti je bil uporabljen Copenhagen Burnout Inventory, z dodanimi vprašanji, s katerimi smo merili, kateri stresorji najbolj vplivajo na možen pojav izgorelosti pri študentih. Pridobljene rezultate smo primerjali z izbrano strokovno literaturo, ki je preučevala stopnjo izgorelosti pri študentih ali zdravstvenih delavcih. Uporabili smo tudi hi-kvadrat test s katerim smo ugotavljali pojav izgorelosti glede na oddaljenost bivanja od Zdravstvene fakultete. Rezultati: Anketni vprašalnik je izpolnilo 35 študentov (87,5 %). Izkazalo se je, da je v našem vzorcu izgorelih 16 študentov, kar predstavlja 45,7 % študentov. Sodelovalo je 24 žensk (73 %) in 9 moških (27 %). Rezultati so glede na spol pokazali, da je izgorelih 5 študentov (31,2 %) in 11 študentk (68,8 %). Najpogostejši vzroki za stisko, ki jih študenti navajajo so: število ur obveznosti na fakulteti in obseg oz. količina dela povezanega s študijem. Glede na zaključeno srednjo šolo, se najbolj pogosto počutijo izčrpane tisti, ki so končali srednjo šolo, ki ni zdravstvena ali gimnazija. Pojav izgorelosti se glede na oddaljenost bivanja od Zdravstvene fakultete statistično značilno ne razlikuje (p=0,398). Razprava in zaključek: Glede na rezultate objavljene v strokovni literaturi smo ugotovili, da je odstotek izgorelosti pri študentih radiološke tehnologije višji v primerjavi z učitelji, mentorji, radiološkimi inženirji ter ameriškimi zdravniki, v primerjavi s študenti medicine v Lebanonu pa nekoliko nižji.  Opazili smo tudi podobnosti med našimi študenti ter študenti medicinske fakultete pri strategiji reševanja stisk, saj se oboji poslužujejo socialne podpore bližnjih (prijateljev, kolegov, svojcev). Težavo bi lahko rešili z uvedbo nekaterih sprememb glede časovne razporeditve obveznosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-16 07:46:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103364</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
