Magnetna resonanca srca: priprava in namestitev pacienta, izbira pulznih zaporedij, parametri slikanja in nastavitev ravninUs, Rok (Avtor) Jereb, Martin (Avtor) Podobnik, Janez (Mentor) Robida, Tina (Komentor) srcemagnetna resonancaMRslikanjepreiskavastrukturafunkcijapulzna zaporedjaravnineproženjeUvod: Bolezni srca predstavljajo pomemben delež povzročiteljev smrtnosti in obolevnosti v razvitem svetu. Slikovna obravnava srca je ključnega pomena pri zgodnjem odkrivanju in opredelitvi nepravilnosti na njem. Magnetno resonančno (MR) slikanje na področju kardiološke diagnostike doživlja obsežen razvoj. Namen: Želeli smo ugotoviti, kako razpoložljiva literatura obravnava nastavitev ravnin in izbiro pulznih zaporedij ter protokolov pri MR preiskavi srca. Poleg tega smo želeli opisati izvedbo preiskave, ki je bila izvedena na Centru za klinično fiziologijo ter jo primerjati s pregledano literaturo. Metode dela: V teoretičnem delu smo uporabili metodo deskripcije pri opisovanju pojmov in metodo kompilacije pri uporabi izpiskov, navedb in citatov drugih avtorjev. Izbrali smo predvsem knjižna dela v angleškem jeziku. V praktičnem delu smo uporabili metodo opisa kliničnega primera predhodno izvedene MR preiskave srca. Slikanje so opravili na Centru za klinično fiziologijo. Uporabili so MR tomograf Philips Achieva 3.0 T TX, tuljavo Sense XL Torso Coil 16 Channel ter integrirane Philipsove priprave za proženje. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali različne načine nastavitve osnovnih ravnin in izbore pulznih zaporedij. Rezultati: V literaturi smo se osredinili na tri opise nastavitvev ravnin za MR slikanje srca. Postopki se razlikujejo po zaporedju in številu posnetkov. Ločeno smo opisali pulzna zaporedja za slikanje svetle krvi, temne krvi in za zajemanje kino posnetkov. V samostojnem poglavju smo povzeli še posebne tehnike, ki se uporabljajo pri MR slikanju srca. Opisujemo različne vrste paralelnega slikanja in delnega Furierjevega zajemanja ter diahrono UNFOLD tehniko. Primer slikanja srca, ki smo ga opisali, je vseboval strukturne in funkcionalne posnetke v osnovnih ravninah. Proženje je bilo vezano na EKG in dihalno blokado. Razprava in zaključek: Literatura ni soglasna pri načinih nastavitve osnovnih ravnin, točne izbire pulznih zaporedij, njihovih parametrov ali načina proženja. Pregledani viri so sklepni pri geometrijskih značilnosti osnovnih ravnin in kontrastnih značilnosti pulznih zaporedij funkcionalnih ter strukturnih posnetkov srca. Protokol opisanega primera je potrebno še optimizirati.20182018-09-16 07:46:55Diplomsko delo/naloga103362sl