<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103361"><dc:title>Standard oskrbe umrle osebe v bolnišnici</dc:title><dc:creator>Bjeljac,	Boris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bobnar,	Albina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>smernice za oskrbo umrle osebe</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba ob koncu življenja</dc:subject><dc:description>Uvod: Oskrba umrle osebe v bolnišnici je del paliativne oskrbe, v katero spada: potrditev smrti, zdravstveno nego telesa umrle osebe, obveščanje svojcev in bližnjih o smrti, skrb za žalujoče svojce in pomembne druge ter skrb za zdravstveno osebje, ki izvaja oskrbo. Pri tem se spoštuje kulturno oziroma versko prepričanje umrle osebe in svojcev, da se zagotovi njihovo spoštovanje in dostojanstvo. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti in na osnovi literature utemeljiti standardni način oskrbe umrle osebe v bolnišnici. Metode dela: Uporabljena je deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v podatkovnih bazah CINAHL with Full Text, ERIC prek EBSCOhosta in ScienceDirect. Pregledana literatura je bila iz časovnega obdobja 2003–2018. Uporabljenih je 42 enot literature, za izdelavo celotnega diplomskega dela pa so uporabljeni tudi zakoni, pravilniki, standardi in smernice. Predstavitev rezultatov je v tabelah in opisno. Rezultati: Izveden je bil pregled štirih kliničnih standardov oskrbe umrle osebe slovenskih bolnišnic in štirih kliničnih smernic tujih bolnišnic, ki se razlikujejo v navajanju postopkov za potrditev smrti, darovanju organov in/ali tkiv, sodnomedicinski obravnavi, uporabi vreče za trupla in v oblačenju umrle osebe. Slovenski standardi oskrbe umrle osebe izpolnjujejo navajanje postopkov pri higienski in splošni oskrbi umrle osebe, vendar se pojavlja pomanjkljivo navajanje uporabe meritev za potrditev smrti, napotkov za oskrbo ob darovanju organov in tkiv ob poznejši sodnomedicinski obravnavi in pri oblačenju umrle osebe. Razprava in zaključek: Standardi slovenskih bolnišnic so na splošno kakovostni, vendar bi se lahko s pomočjo tujih smernic izboljšali in približali kakovostni paliativni oskrbi umrle osebe.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-16 07:46:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103361</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
