Odzivi črne jelše (Alnus glutinosa L.) na izbiralno redčenje različnih jakosti v Polanskem logu v obdobju 1967-2018Lendvai, Simon (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) črna jelšaredčenjeletni debelinski prirastek premeraPolanski logČisti jelševi sestoji v Sloveniji obsegajo majhen delež skupne gozdne površine, vendar so kljub temu ekološko in gospodarsko pomembni. Usmerjanje razvoja takih sestojev je mogoče z ustreznimi gojitvenimi modeli. Leta 1967 so v Polanskem logu v ta namen postavili prve raziskovalne ploskve. Vsaka ploskev je bila razdeljena na tri polja z različnimi načini dela: brez ukrepanja, zmerno redčenje in močno redčenje. Leta 2018 smo ponovno izmerili prsni premer, ocenili plastovitost, vitalnost, tendenco, gozdnogojitveno vlogo, dolžino krošnje in splošno kakovost dreves. Desetim drevesom na vsakem polju smo izmerili še višino. Ugotovljeno je bilo, da drevesa na vseh poljih dosegajo precej manjše debelinske prirastke, kot bi pričakovali. Med polji z zmernim redčenjem in brez ukrepanja razlike v debelinskem prirastku niso bile dokazane. Drevesa na obeh načinih dela so v povprečju v debelino prirasla 0,33 cm/leto. Razlike so bile dokazane med letnim debelinskim prirastkom na poljih z močnim redčenjem (0,37 cm/leto) in preostalima načinoma dela. Nekoliko več so prirasla dominantna drevesa na vseh načinih dela, vendar razlike v letnem debelinskem prirastku med načini dela niso bile dokazane. Majhne razlike so lahko posledica nedoslednega izvajanja redčenj oziroma premajhne intenzivnosti. V primerjavi z gojitvenimi modeli z manjšim številom izbrancev sta gostota in temeljnica proučevanih sestojev precej višji, debelinski prirastki pa manjši.20182018-09-16 07:46:51Diplomsko delo/naloga103360sl