<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103351"><dc:title>Kakovost in količina pridelka šalotke (Allium ascalonicum L.) glede na vrsto sadilnega materiala in gnojenje</dc:title><dc:creator>Skok,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>šalotka</dc:subject><dc:subject>Allium ascalonicum</dc:subject><dc:subject>gnojenje</dc:subject><dc:subject>sadike</dc:subject><dc:subject>seme</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>kakovost pridelka</dc:subject><dc:description>V poskusu, ki je bil izveden na poskusnem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani, od marca do julija 2017, smo preizkušali, kako vrsta sadilnega materiala vpliva na količino in kakovost pridelka šalotke. Primerjali smo pridelavo šalotke iz čebulčka in pridelavo šalotke iz sadik. V poskus smo vključili dve sorti šalotke ('Red Sun' in 'Golden Gourmet'), ki smo jo gojili s sajenjem čebulčka in dve sorte (′Ambition′ in ′Chamelot′), ki smo ju gojili preko predhodno vzgojenih sadik šalotke. V poskusu nas je tudi zanimalo, kako gnojenje z dušikom in žveplom vpliva na pridelek šalotke, zato smo primerjali štiri različna gnojilna obravnavanja. Izkazalo se je, da dosežemo večji hektarski pridelek s sajenjem čebulčka (v povprečju 17,85 t/ha pri sorti 'Red Sun' in 14,67 t/ha pri sorti 'Golden Gourmet'), glede na šalotko, gojeno preko sadik (v povprečju 10,32 t/ha pri sorti 'Chamelot' in 7,56 t/ha pri sorti 'Ambition') Šalotke posajene iz čebulčka imajo večje število čebulic v gnezdu (od 2 do 12), posamezne čebulice pa so manjše, kot pri šalotki sajeni preko sadik, kjer so imele rastline do 2 čebulici na gnezdo. Šalotke vzgojene iz sadik pa so imele večji delež debelejših čebulic (13,4 %) glede na šalotke, gojene iz čebulčka (4,6 %). Pri večini sort smo največji ha pridelek dosegli z gnojenjem z dušikom (N120S0) (14,18 t/ha). Uporaba kalijevega sulfata ni imela vidnega pozitivnega učinka na pridelek in kakovost čebulic. Bolje se je obneslo dognojevanje z N v kombinaciji z KCl (N120S0) glede na kombinacijo s K2SO4 (N120S65).</dc:description><dc:publisher>[V. Skok]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-16 07:46:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103351</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
