Vpliv prisotnosti mrhovišč na ogroženost rejnih živali s strani velikih zveriMohorič, Nika (Avtor) Marinšek Logar, Romana (Mentor) mrhoviščavelike zverirejne živaliNamen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako prisotnost mrhovišč na območjih bivanja medveda, volka in risa v Sloveniji vpliva na njihovo gibanje in obnašanje, ter kako mrhovišča vplivajo na pogostnost napadov velikih zveri na rejne živali. Na podlagi pregleda znanstvene literature, strukturiranih intervjujev s strokovnjaki, z lovci in rejci ter pridobljenih podatkov o odškodninskih zahtevkih smo ugotovili, da mrhovišča v primerjavi s krmišči v splošnem nimajo večjega vpliva na pogostnost napadov velikih zveri na rejne živali. Medvedi sicer raje obiskujejo mrhovišča kot krmišča s koruzo in vsaj v določenem delu leta krmišča deloma zadržujejo medveda stran od bližine človeka in rejnih živali. Vendar pa vplivi mrhovišč na napade na rejne živali še niso bili neposredno preučeni, posredne raziskave pa nakazujejo, da verjetno vplivov ni ali pa niso pomembni. Ugotovili smo, da mrhovišča in krmišča vplivajo na gibanje in znotrajvrstne odnose med velikimi zvermi. Medvedi se redno zadržujejo v okolici mrhovišč in krmišč, vendar jih obiskujejo ob različnih urah, da se izognejo medvrstnim interakcijam, prav tako si močnejši medvedi včasih prisvojijo mrhovišča ali krmišča, kar nakazuje, da ta vplivajo na njihovo gibanje. Vplivajo tudi na njihovo obnašanje, saj medvedi zaradi vedno dostopne hrane kasneje prezimujejo, volkovi pa se pojavljajo na krmiščih in mrhoviščih poleg mrhovine tudi zaradi lova na divjad, saj se divjad krmi na krmiščih. Največ škode s strani velikih zveri je bilo od januarja do decembra povzročeno na drobnici leta 2010, ta pa je v naslednjih letih močno upadla tudi zaradi vseh aktivnosti za preprečevanje škod v okviru projekta Slowolf.20182018-09-16 07:46:05Diplomsko delo/naloga103338sl