<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103326"><dc:title>Analiza anorganskih onesnažil v proizvodnji lesnih ploščnih kompozitov</dc:title><dc:creator>Slavec,	Tine	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Sergej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>onesnažila</dc:subject><dc:subject>XRF</dc:subject><dc:subject>lesni kompoziti</dc:subject><dc:description>V proizvodnji lesnih ploščnih kompozitov se poleg svežega lesa uporabljajo tudi lesni ostanki in odslužen les. V eni od preteklih raziskav so ugotovili, da več kot polovica vzorcev presega mejne vrednosti glede na direktivo o predelavi nenevarnih trdih odpadkov v trda goriva  (Ur.l.RS 96//2014), zato smo pri tej diplomski nalogi skušali ugotoviti, v kateri stopnji predelave pride do onesnaževanja. Za raziskavo smo uporabili vzorce iz proizvodnje vlaknenih plošč slovenskega proizvajalca. Vzorce smo odvzeli v štirih časovnih intervalih z dvoletnim zamikom. Pridobili smo vzorce iz različnih faz izdelave plošče in sicer sekance različnih vrst lesa, oblepljena vlakna, neoblepljena vlakna in končno, brušeno in nebrušeno ploščo. Te vzorce smo analizirali z rentgenskim fluorescenčnim spektrometrom-XRF. Rezultate smo primerjali z mejnimi vrednostmi objavljenimi v uredbi o predelavi nenevarnih odpadkov (Ur.l.RS 96//2014) in priporočili EPF (EPF, 2014). Ugotovili smo, da je vstopna surovina zelo kvalitetna in čista. Z večjim onesnaževanjem se prične pri oblepljenih vlaknih, ampak se skozi nadaljno obdelavo onesnaženost zmanjša.</dc:description><dc:publisher>[T. Slavec]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-16 07:45:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103326</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
