<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103297"><dc:title>Analiza suše podzemne vode na primeru Dravsko Ptujskega polja</dc:title><dc:creator>Adrinek,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brenčič,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geologija</dc:subject><dc:subject>hidrogeologija</dc:subject><dc:subject>suša podzemne vode</dc:subject><dc:subject>SGI</dc:subject><dc:subject>Dravsko-Ptujsko polje</dc:subject><dc:description>Suša je pojav, ki v svetovnem merilu predstavlja vedno večji problem. Poznamo več vrst suše, med katerimi je najbolj raziskana meteorološka suša, med najslabše razumljenimi pa je suša podzemne vode. Z raziskavami suše podzemne vode se je hidrogeologija začela intenzivneje ukvarjati šele v zadnjem desetletju. Za območje Slovenije skorajda nimamo podatkov o suši podzemne vode.
Sušo podzemne vode je mogoče opredeliti s pomočjo statistične analize diagramov nihanja gladine podzemne vode v posameznih opazovalnih vrtinah. Za analizo lahko uporabimo decilne vrednosti gladine podzemne vode, ki opredeljujejo, kdaj so bile gladine podzemne vode najnižje. Drugi pristop je uporaba univariantnih indeksov. Primer takšnega indeksa je standardizirani indeks podzemne vode (SGI).
Na primeru kvartarnega odprtega medzrnskega vodonosnika Dravsko-Ptujskega polja so bila na dobljene rezultate opredeljena hidrološka stanja primanjkljaja vode za posamezna merilna mesta in nato prikazana z ustreznimi kartami in diagrami.
Pri analizi sušnih obdobij na Dravsko-Ptujskem polju se je izkazalo, da se obdobja s primanjkljajem podzemne vode med merilnimi mesti pojavljajo dokaj enakomerno, a se razlikujejo v intenziteti in trajanju posameznega dogodka. Ugotovljeno je bilo, da intenziteta suše ni odvisna od dolžine posameznega sušnega dogodka. Krajši sušni dogodek je lahko veliko intenzivnejši kot dolgotrajnejši sušni dogodek.
Merilna mesta, ki se nahajajo ob obrobju Dravskega polja pod Pohorjem, imajo višjo amplitudo nihanja gladine podzemne vode, kar se odraža tudi v intenzivnejših in daljših sušnih obdobjih. Merilna mesta v osrednjem in vzhodnem delu polja imajo bolj dušeno nihanje, kar privede do manj intenzivnih sušnih dogodkov, ki so številčnejši.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-15 07:47:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103297</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
