<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103294"><dc:title>Vpliv  sorodstvene diskriminacije na komplementacijo skupnih dobrin v mešani kulturi  Bacillus subtilis</dc:title><dc:creator>Butolen,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandić Mulec,	Ines	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraigher,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bacillus subtilis</dc:subject><dc:subject>rojenje</dc:subject><dc:subject>sorodstvena diskriminacija</dc:subject><dc:subject>skupne dobrine</dc:subject><dc:subject>surfaktin</dc:subject><dc:description>Po Gramu pozitivne paličaste bakterije Bacillus subtilis so sposobne hitrega in koordiniranega skupinskega gibanja po poltrdni površini, imenovanega rojenje. Bakterije za uspešno rojenje potrebujejo bičke in surfaktante. Surfaktant surfaktin B. subtilis izloča v okolje in ga zato uvrščamo med skupne dobrine (ang. »public goods«), ki jih lahko koristijo drugi, tudi goljufi, ki ne prispevajo v skupno dobro. Ločevanje med bolj in manj sorodnimi sevi B. subtilis omogoča sorodstvena diskriminacija. Nesorodni sevi (»non-kin«) rojijo ločeno po površini, medtem ko se sorodni (»kin«) združujejo v skupen roj, kar bi lahko omejilo navzkrižno izkoriščanje skupnih dobrin. Ni znano, ali sorodstvena diskriminacija vpliva na medsebojno delitev skupne dobrine, kot je surfaktin, kar smo preučevali v tej magistrski nalogi. V ta namen smo pripravili rekombinantne seve, označene s fluorescenčnimi markerji in s fluorescenčno stereomikroskopijo ovrednotili uspešnost rojenja dveh sevov, ki smo jih nacepili  skupaj na sredino agariziranega gojišča B. Ugotovili smo, da si sorodni sevi lahko med seboj učinkovito delijo surfaktin, saj producent surfaktina omogoči rojenje mutanti srfAA in skupaj z njo zasede celotno površino agarja. Pri nesorodnih sevih je bila komplementacija izrazito manj uspešna zaradi močnega antagonizma med sevi, zato je površino največkrat zasedel le en sev. Uspešnost zasedanja površine je bila odvisna od števila celic posameznega seva v začetnem inokulumu in preživetja napada drugega seva. Pokazali smo tudi, da lahko izrabljeno gojišče nesorodnega seva omogoči rojenje mutanti srfAA. Prav tako so mutante hag, ki nimajo bičkov in zato ne rojijo, delile svoj surfaktin z mutantami srfAA. Pri sorodnih sevih je komplementacija zelo učinkovita, pri nesorodnih je možna le, kadar oba seva preživita in sta prostorsko ločena na plošči. Medsebojna delitev surfaktina je torej učinkovita med sorodnimi sevi, med nesorodnimi pa je delitev te skupne dobrine neučinkovita zaradi medsebojnega izključevanja sevov. Razlike med učinkovitostjo surfaktina, ki ga izloča sorodni ali nesorodni sev, nismo zaznali. Zaključimo lahko, da je sorodstvena diskriminacija zelo pomembna pri omejevanju izrabljanja skupnih dobrin med nesorodnimi sevi.</dc:description><dc:publisher>[M. Butolen]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-15 07:47:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103294</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
