<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103238"><dc:title>Za(s)tiranje muslimanskih žensk</dc:title><dc:creator>Baloh,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črnič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidžab</dc:subject><dc:subject>muslimanska identiteta</dc:subject><dc:subject>izbira</dc:subject><dc:subject>prisila</dc:subject><dc:description>V medijih se pogosto pojavljajo članki o pokritih muslimankah, ki hodijo po evropskih ulicah. Za delo sem analizirala medijska poročanja o pokrivanju muslimanskih žensk in odnosu zahodnjakov do njih. Tema pokrivanja muslimanskih žensk je kompleksna, saj se mnenja o pokrivanju delijo tako v zahodnem svetu kot tudi med muslimani samimi. Pokrivanje žensk ni nov pojav in se je pojavljal že skozi zgodovino. Tekom zgodovine so se pokrivale ženske, ki so bile pripadnice različnih religij in ne zgolj muslimanke. Pokrivanje telesa muslimanskih žensk zahteva religija, lahko tudi mož, družina ter kultura. Žensko telo naj bi bilo vidno le možu in najbližjim sorodnikom, saj tako zapoveduje Koran. Namen pokrivanja muslimanskih žensk je ločevanje intime in javnosti, kar se v zahodnih družbah pogosto prepleta in ni več tako jasno ločeno. Namen diplomskega dela je prikazati, kako je pokrivanje zapisano v Koranu in Hadisih ter kako se dejansko uporablja v vsakdanjem življenju. V delu me zanima predvsem percepcija pokrivanja muslimanskih žensk med muslimani in zahodnjaki. Mnoge muslimanske ženske se same odločijo za pokrivanje, saj je to v skladu z njihovo muslimansko identiteto. Veliko zahodnjakov pa razume pokrivanje muslimank kot način zatiranja in ga zaradi tega ne odobravajo.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-15 07:45:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103238</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
