<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103218"><dc:title>UPORABA ŠPORTNIH APLIKACIJ PRI TELESNIH DEJAVNOSTIH</dc:title><dc:creator>Kršinar,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rauter,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>mobilna tehnologija</dc:subject><dc:subject>športne aplikacije</dc:subject><dc:description>Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti vpliv, pogostost, način in namen uporabe športnih aplikacij na populaciji rekreativnih športnikov. Vzorec raziskave je zajemal 194 rekreativnih športnikov, od tega 97 ženskega in 97 moškega spola, starih med 16 in 73 let. Uporabljena je bila metoda spletnega anketiranja s pomočjo posebej prirejenega in izdelanega vprašalnika.
Ugotovili smo, da so moški rekreativni športniki pogostejši uporabniki športnih aplikacij, več je namreč žensk (82,1 %) kot moških (17,9 %), ki ne uporabljajo športnih aplikacij. Športne aplikacije za analizo in spremljanje svoje vadbe uporablja 62 % moških v primerjavi z 38 % vseh vključenih žensk. 
V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da večina rekreativnih športnikov uporablja ciljno usmerjene športne aplikacije, posebej za njihovo vrsto športa (51,6 %), in ne športnih aplikacij, ki jih ponudniki prodajajo skupaj s športno tehnologijo. Športne aplikacije so v večini primerov (51,6 %) uporabljene za analizo podatkov izvedenih športnih dejavnosti.
Pri spremenljivkah z neznačilnimi razlikami (p=0,345) smo ugotovili, da zagnani rekreativni športniki v primerjavi s priložnostnimi rekreativnimi športniki v večji meri uporabljajo aplikacije, ki so jim ponujene ob nakupu športnih pripomočkov in da v večji meri za analizo in spremljavo svoje vadbe uporabljajo posebej za to namenjene športne aplikacije.
Zaključili smo z mislijo, da z neustavljivo hitrim razvojem mobilne tehnologije lahko v prihodnosti pričakujemo tudi razvoj virtualnega trenerja, ki bo zadovoljeval željam posameznika in mu bo glede na njegove fizične predispozicije in zmožnosti (laktat, poraba kisika, dihalni količnik izmenjave plinov) uspel generirati ustrezen trening program, ki ga bo vodil do zastavljenih ciljev, z možnostjo preprečevanja poškodb in pravočasnega odkrivanja stanja pretreniranosti.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-15 07:20:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103218</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>