<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103213"><dc:title>Kakovost in količina spanca študentov Fakultete za šport</dc:title><dc:creator>Šorli,	Diona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spanec</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>količina</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:description>Ljudje v povprečju prespimo približno tretjino svojega življenja. V zadnjem času ljudje spimo manj, kot smo nekoč, pomanjkanje spanca pa ima negativne posledice na človeško telo in njegovo delovanje. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako posamezni parametri, kot so bolezen, spol in tip športa vplivajo na količino in kakovost spanca študentov Fakultete za šport. Vprašalnik smo objavili na spletni platformi 1ka.si in družbenem omrežju Facebook in ga delili študentom Fakultete za šport. Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj o zdravstvenih težavah in simptomih, pittsburškega merilnika kakovosti spanca, epworthske lestvice zaspanosti in lestvice depresivnosti, anksioznosti in stresa. V raziskavi je sodelovalo 234 študentov, vendar pa je bilo zaradi pomanjkljivo rešenih in nerešenih vprašalnikov veljavnih 127 vnosov (54 %), od tega 58 (46 %) študentov in 69 (54 %) študentk, katerih povprečna starost je bila 21 +/- 2,557 let. S pomočjo SPSS analize smo ugotovili, da je imelo zdravstvene težave 36 % študentov, najbolj pogoste pa so bile težave z zgornjimi dihali (20 %) in prebavili (9 %). Med študenti, ki so imeli zdravstvene težave in študenti, ki teh težav niso imeli, so se pojavile statistično značilne razlike pri več parametrih – motnjah spanja (p = 0,025), dnevni disfunkciji (p =0,002), dnevni zaspanosti (p =0,03), depresivnosti (p = 0,009), anksioznosti (p = 0,002) in stresu (p = 0,014). Tekom analize je bila najbolj izražena stresna komponenta, kljub težavam s spanjem pa je bila uporaba uspaval minimalna. Pri preverjanju razlik med posamezniki, ki se ukvarjajo z individualnimi športi in posamezniki, ki se ukvarjajo s skupinskimi športi, ni bilo statistično značilnih razlik. Pri primerjavi količine in kakovosti spanca med spoloma je do statistično značilnih razlik prišlo le pri komponentah anksioznosti (p = 0,001) in stresa (p = 0,027). Za natančnejše razumevanje bi bile potrebne nadaljnje, bolj obsežne raziskave. </dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-15 07:20:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103213</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
