Vpliv poškodb po žledolomu na preživetje in okrevanje drevesPavlin, Jakob (Avtor) Roženbergar, Dušan (Mentor) naravna motnjamortalitetaodganjanjeepikormski poganjkiodpornosttrdoživostTri vegetacijske sezone po žledolomu, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel obsežna območja slovenskih in hrvaških gozdov, smo v pretežno listnatih gozdovih analizirali odziv stoječega drevja na poškodbe po ujmi. V nabor smo vključili drevesa gorskega javorja, domačega kostanja, gradna ter bukve in delno manjši vzorec dreves velikega jesena in divje češnje. Ob 20 točkah smo na vsaki od štirih lokacij po Sloveniji analizirali 810 dreves. Ugotovili smo, da je bila mortaliteta med štirimi osrednjimi vrstami najvišja pri gradnu (12,6 %), najnižja pa pri gorskem javorju (2,0 %). Vsa odmrla drevesa so izgubila več kot 75 % krošnje. Gorski javor je epikormske poganjke pognal najgosteje med vsemi drevesnimi vrstami, najredkeje pa bukev. Najdaljše debelne poganjke smo v povprečju zabeležili pri velikem jesenu, sledil mu je gorski javor, najkrajši so bili pri gradnu in bukvi. Poganjki v krošnji so bili krajši od debelnih pri vseh šestih vrstah razen pri bukvi, kjer so bili v povprečju ti enako dolgi. Najdaljši so bili v povprečju pri gorskem javorju, najkrajši pri gradnu. Zabeležili smo le nekatere šibke korelacijske povezave med premerom drevesa, višino drevesa, naklonom in sestojno temeljnico ter dejavniki, ki so opisovali intenziteto odganjanja. Kot prioritetne osebke za sanitarni posek predlagamo prelomljena drevesa, povita drevesa in drevesa s potencialom za visoko kakovostno hlodovino.20182018-09-14 07:48:09Magistrsko delo/naloga103175sl