Obnova energijskih zalog po telesni aktivnostiŠadl, Martina (Avtor) Salobir, Janez (Mentor) športna prehranatelesna aktivnostenergijska regeneracijaskeletne mišicekrčenje mišicATPogljikovi hidratiglikogenSkeletne mišice pri zdravem posamezniku predstavljajo 45 % celotne telesne mase in pri gibanju porabijo največji del energije. Energija v telesu nastaja večinoma na aeroben in tudi na anaeroben način. V telesu imamo tri glavne mehanizme, ki zagotavljajo energijo oz. omogočajo tvorbo in obnovo zalog ATP-ja: hidroliza kreatin-fosfata, anaerobna glikoliza glukoze, oksidativna fosforilacija maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin. Med telesno aktivnostjo so viri energije mišični glikogen, prosta glukoza iz krvi, proste maščobne kisline, trigliceridi in aminokisline. Na vir in način uporabe energije med aktivnostjo vpliva več dejavnikov; intenzivnost in trajanje treninga, stopnja treniranosti ter presnovne značilnosti posameznika. Ogljikovi hidrati so osnovni in najhitrejši vir energije. V telesu se skladiščijo kot mišični in jetrni glikogen, najdemo jih tudi kot prosto glukozo v krvi. Mišični glikogen je primaren vir energije, medtem ko jetrni glikogen vzdržuje normalno raven krvnega sladkorja ter tako optimalno izvedbo treninga in nemoteno delovanje centralnega živčnega sistema. Prehranska regeneracija po aktivnosti je ključna, saj v telesu vzpostavlja energijsko, hranilno in tekočinsko ravnovesje ter omogoča obnovo tkiv in vadbeno adaptacijo. Čas, ki je potreben za regeneracijo zalog glikogena, je odvisen od izčrpanosti zalog glikogena, obsega poškodb mišic, količine in časa uživanja ogljikovih hidratov ter stopnje treniranosti. Raziskave so pokazale, da obnova glikogena okvirno poteka v treh stopnjah. Na splošno velja, da je obnova najhitrejša v obdobju prvih dveh ur, med naslednjimi štirimi urami se hitrost upočasni, po tem obdobju pa se obnova še dodatno upočasni na običajno hitrost. Na hitrost in obseg procesa obnove mišičnega glikogena vplivajo številni dejavniki, pomembni so predvsem količina, čas in vrsta zaužitih ogljikovih hidratov, pogostost obrokov ter v določenih stanjih tudi kombinirano uživanje beljakovin in ogljikovih hidratov.[M. Šadl]20182018-09-14 07:47:31Diplomsko delo/naloga103160sl