<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103144"><dc:title>Integracija oseb s statusom mednarodne zaščite v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Subotič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lukšič,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>status mednarodne zaščite</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se osredotoča na integracijsko politiko Slovenije v odnosu do oseb s statusom mednarodne zaščite. Integracijski model vključevanja priseljencev temelji na predpostavki, da gre za dvosmeren proces. Zato je govora o dveh ključnih akterjih, to je Republiki Sloveniji in osebah s statusom mednarodne zaščite. Na podlagi raziskave dejavnosti obeh akterjev, je ocenjena izpopolnjenost slovenskega integracijskega modela. V delu je ugotovljeno, da so integracijski ukrepi s strani države vzpostavljeni, kljub temu pa tekom njihovega izvajanja prihaja do pomanjkljivosti. Vzrok leži v centralizirani strukturi, katero bi lahko izboljšali z večjim vključevanjem lokalnih akterjev. V izvajanju ukrepov se Slovenija še vedno v veliki meri osredotoča na pretekle izkušnje, predvsem na izkušnjo vključevanja priseljencev iz nekdanjih republik Jugoslavije, v določeni meri pa izvajanje ukrepov determinira tudi zgodovinska percepcija naroda. Delo izpostavi nujnost celostne obravnave integracijskega procesa, kar pomeni vključevanje različnih področji družbe. V Sloveniji se na tem področju izraža izrazita aktivnost civilnodružbenih akterjev, natančneje nevladnih organizacij, ki s svojimi dejavnostmi v praksi velikokrat zapolnjujejo manko, ki ga povzroča odsotnost aktivnejše udeležbe institucionalnih akterjev. Slednji večinoma prihajajo iz Ministrstva za notranje zadeve, čeprav bi bila zavoljo celostne obravnave integracije, nujno potrebna udeležba akterjev iz preostalih resornih ministerstev. V sklepnem delu je potrjena teza o vzpostavljenih temeljih integracijskega pristopa, zavoljo resničnega izvajanja integracijske politike pa je potrebno še veliko nadgradnje. Omenjenemu področju mora država posvetiti več časa, potrebna je strokovnejša obravnava in pa spremljanje globalnih migracijskih trendov.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-14 07:47:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103144</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
