<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=103141"><dc:title>Revščina in stigma: primer prejemnikov in prejemnic socialne pomoči OZRK Domžale</dc:title><dc:creator>Logar,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mencin Čeplak,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>revščina</dc:subject><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>Rdeči križ Slovenije</dc:subject><dc:subject>Območno združenje Rdeči križ Domžale.</dc:subject><dc:description>Revščina je eden starejših problemov, ki pa je še vedno prisoten v sodobnih družbah. Kljub napredku v izobraževanju, tehnologiji, v družbi obstajajo družbene skupine, ki so na robu preživetja in živijo v negotovosti iz dneva v dan. Slovenija je socialna država, ki naj bi omogočala vsem državljanom_kam enake možnosti za dostop do socialnega varstva, a se kljub temu veliko število ljudi po pomoč obrača na humanitarne organizacije, ki temeljijo na solidarnosti in pravičnosti. V družbi obstajajo različne ranljive skupine, ki imajo visoko stopnjo tveganja za revščino, kot eden izmed najpogostejših vzrokov za revščino pa je izguba službe. Ravno revščina in iskanje pomoči pri humanitarnih organizacijah pa imata vpliv na posameznikovo socialno podobo, saj se mnogi izmed prejemnikov_ic soočajo s socialno izključenostjo in stigmo, zaradi česar se odločijo za različne strategije spoprijemanja s stigmo. Revščina pa ne vpliva le na njihovo podobo, temveč tudi na druga področja življenja, in sicer pogosto pride do zdravstvenih težav, ne nazadnje, pa do poslabšanja pride tudi v medosebnih odnosih.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-14 07:47:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>103141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
