<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102995"><dc:title>Mehanski model gubanja cevastega epitelija</dc:title><dc:creator>Rozman,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ziherl,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mehanika tkiv</dc:subject><dc:subject>gubanje</dc:subject><dc:subject>površinska napetost</dc:subject><dc:subject>celična delitev</dc:subject><dc:subject>ogliščni model</dc:subject><dc:description>V tem delu preučujemo mehanske lastnosti epitelijskega tkiva z dvodimenzionalnim ogliščnim modelom, osnovanim na apikobazalni polarizaciji. Znotraj tega modela, ki obravnava prečni presek tkiva, se posvetimo vprašanju nastanka vzdolžnih gub v cevastih epitelijih, ki jih najdemo npr. v različnih delih prebavnega trakta in ki so v dobrem približku značilna tudi za zgodnje stopnje razvoja vinske mušice kot pomembnega modelskega organizma. Najprej določimo osnovne oblike modelskega tkiva, tj. oblike z najnižjo energijo, v odvisnosti od mehanske polarizacije tkiva, ki jo zajamemo z razliko površinskih napetosti apikalne in bazalne stranice, in od polmera toge ograditve. V faznem diagramu najdemo dve kvalitativno različni območji. Nad kritičnim polmerom ograditve, ki je odvisen od razlike napetosti, število gub v tkivu narašča s to razliko v skokih po 1, pod kritično ograditvijo pa se oblikujeta ločena režima  majhnega in velikega števila gub. V nadaljevanju se posvetimo vprašanju gubanja tkiva, do katerega pride zaradi rasti oziroma celične delitve. Preučimo dva modela: kvazistatično rast, pri kateri se tkivo pri vsakem številu celic nahaja v globalnem minimumu energije, in dinamično rast, pri kateri relaksacijo energije določa nadkritično dušena enačba gibanja. Pri kvazistatični rasti število gub v tkivu hitro narašča tako z razliko površinskih napetosti apikalne in bazalne stranice kot s številom celic. Nasprotno se pri dinamični rasti število gub v dobrem približku ne spreminja s časom, oblikujejo pa se trije režimi razvoja tkiva. V enem je število gub odvisno le od hitrosti delitve, v drugem le od razlike površinskih napetosti apikalne in bazalne stranice, v vmesnem pa je vpliv obeh dejavnikov primerljiv. Ti rezultati nudijo svež teoretični vpogled v morfogenezo cevastih epitelijev, kakršen je npr. črevesni epitelij v piščančjem zarodku.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-13 07:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
