<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102987"><dc:title>Pomen simbolnosti človeka in govorice za odnos z Bogom</dc:title><dc:creator>Tišler,	Sebastijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Turnšek,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človek</dc:subject><dc:subject>simbol</dc:subject><dc:subject>simbolna govorica</dc:subject><dc:subject>krst</dc:subject><dc:subject>evharistija</dc:subject><dc:subject>voda</dc:subject><dc:subject>olje</dc:subject><dc:subject>sveča</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>kruh</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo z analizo pogleda različnih avtorjev na to tematiko prikazali pomen simbolnosti človeka ter simbolne govorice za odnos z Bogom. Ponovno se namreč nahajamo v dobi, ko simbolna govorica igra ključno vlogo v medosebnih odnosih in v odnosu z Bogom. Vstopanje v govorico simbolov pomaga človeku, da lažje stopa v odnos z Bogom. Ugotovili smo, da je človek po svoji naravi simbolno in religiozno bitje, ki ustvarja in je sposobno dojeti pomen simbolov. Simbol zajame celotnega človeka (čustva, misli, duha). S simboli in njihovo govorico lahko človek pravzaprav najbolje izrazi najgloblja doživljanja v svoji duši. Tudi Bog uporablja enako vrsto govorice, da bi nagovoril človeka. Ve, da ga človek spoznava preko čutov – tako po besedilih iz Svetega pisma kot hkrati tudi skozi simbole pri obhajanju zakramentov.
Sodobni človek zaradi vedno manj krščanskega okolja težje vstopa v simbolno govorico, zato mu je treba približati pomen simbolov. Odstreti pomen simbolov, tako v Svetem pismu kot tudi v zakramentih Cerkve, je bil tudi eden od ciljev magistrskega dela, saj to človeku pomaga, da lažje vstopi v molitev in na ta način gradi odnos z Bogom. Osredotočili smo se na dva glavna zakramenta: krst in evharistijo, ter na njune temeljne simbole, ki okarakterizirajo njuno najgloblje bistvo. 
Vrednost magistrskega dela za prakso je ravno ta, da bo človek z branjem njegove vsebine imel možnost veliko lažje vstopati v skrivnost zakramentov in s tem tudi v odnos z Bogom, kar je naše najgloblje hrepenenje.</dc:description><dc:publisher>[S. Tišler]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-13 07:35:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
