Pomen simbolnosti človeka in govorice za odnos z BogomTišler, Sebastijan (Avtor) Turnšek, Marjan (Mentor) človeksimbolsimbolna govoricakrstevharistijavodaoljesvečavinokruhV magistrskem delu smo z analizo pogleda različnih avtorjev na to tematiko prikazali pomen simbolnosti človeka ter simbolne govorice za odnos z Bogom. Ponovno se namreč nahajamo v dobi, ko simbolna govorica igra ključno vlogo v medosebnih odnosih in v odnosu z Bogom. Vstopanje v govorico simbolov pomaga človeku, da lažje stopa v odnos z Bogom. Ugotovili smo, da je človek po svoji naravi simbolno in religiozno bitje, ki ustvarja in je sposobno dojeti pomen simbolov. Simbol zajame celotnega človeka (čustva, misli, duha). S simboli in njihovo govorico lahko človek pravzaprav najbolje izrazi najgloblja doživljanja v svoji duši. Tudi Bog uporablja enako vrsto govorice, da bi nagovoril človeka. Ve, da ga človek spoznava preko čutov – tako po besedilih iz Svetega pisma kot hkrati tudi skozi simbole pri obhajanju zakramentov. Sodobni človek zaradi vedno manj krščanskega okolja težje vstopa v simbolno govorico, zato mu je treba približati pomen simbolov. Odstreti pomen simbolov, tako v Svetem pismu kot tudi v zakramentih Cerkve, je bil tudi eden od ciljev magistrskega dela, saj to človeku pomaga, da lažje vstopi v molitev in na ta način gradi odnos z Bogom. Osredotočili smo se na dva glavna zakramenta: krst in evharistijo, ter na njune temeljne simbole, ki okarakterizirajo njuno najgloblje bistvo. Vrednost magistrskega dela za prakso je ravno ta, da bo človek z branjem njegove vsebine imel možnost veliko lažje vstopati v skrivnost zakramentov in s tem tudi v odnos z Bogom, kar je naše najgloblje hrepenenje.[S. Tišler]20182018-09-13 07:35:01Magistrsko delo/naloga102987sl