<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102956"><dc:title>Vpliv osvetljevanja s svetlobo različnih valovnih dolžin na antioksidativni potencial kaljene pire</dc:title><dc:creator>Krek,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terpinc,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pira</dc:subject><dc:subject>Triticum aestivum subsp. spelta</dc:subject><dc:subject>kaljenje</dc:subject><dc:subject>svetloba</dc:subject><dc:subject>osvetljevanje</dc:subject><dc:subject>LED</dc:subject><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>antioksidativni potencial</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:description>Številne študije na različnih rastlinah dokazujejo povečanje količine fenolnih snovi in antioksidativnega potenciala (AOP) med kaljenjem pod svetlobo različnih valovnih dolžin, zato je bil namen naše magistrske naloge preveriti, če enak trend velja tudi za kaljeno piro. Zrna smo v standardnih pogojih (20 °C, 99 % vlažnost) 96 ur kalili pod LED svetlobo in v temi. Po 48 in 96 urah smo kalčke ločili od zrn in s postopki ekstrakcije, hidrolize, ekstrakcije na trdni fazi in spektrofotometričnimi metodami določili vsebnost ekstraktibilnih in vezanih antioksidativnih spojin v neprečiščenih in prečiščenih vzorcih zrn in kalčkov. Ugotovili smo, da v kalčku prvih 96 ur kaljenja prevladujejo ekstraktibilni antioksidanti, v preostalem kaljenem zrnu pa vezani antioksidanti. V zrnu se je med kaljenjem povečala količina ekstraktibilnih fenolnih spojin, v kalčku pa vezanih. Spremembe so bile kvantitativno večje v kalčku v primerjavi z zrnom, kar potrjuje nastanek novih spojin. Rezultati med FC in ABTS metodo so primerljivi, vrednosti izmerjene z DPPH metodo pa so precej nižje. To pripisujemo slabši reaktivnosti prevladujoče ferulne kisline z DPPH radikali. Do sprememb v vsebnosti spojin z antioksidativnim delovanjem torej prihaja, vendar kaljenje pod izbranimi valovnimi dolžinami (470 in 520 nm) neznačilno vpliva tako na količino kot AOP ekstraktibilnih in vezanih fenolnih spojin kaljene pire.</dc:description><dc:publisher>[M. Krek]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-12 07:47:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102956</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
