<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102901"><dc:title>Vpliv enomesečne vzdržljivostne vadbe na kinetiko privzema kisika (VO2)</dc:title><dc:creator>Valič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ušaj,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kinetika privzema kisika</dc:subject><dc:subject>vzdržljivost</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:subject>fiziologija</dc:subject><dc:subject>prilagoditev</dc:subject><dc:subject>VO2.</dc:subject><dc:description>Ena izmed pomembnejših funkcij fiziološkega sistema je sposobnost hitrega odziva na stres. Hitrejša kot je transformacija energije za potrebe mišičnih kontrakcij, ki izhaja iz aerobnih virov, manjša bo odvisnost od anaerobnih mehanizmov, ki so pomemben faktor pri nastanku utrujenosti (Hepple, 2002; Westerblad, Allen in Lannergren, 2002). Počasnejša dinamika privzema kisika pa pomeni večjo porabo znotraj mišičnih visoko energijskih fosfatov in posledično veliko kopičenje njihovih produktov (Jones in Koppo, 2005).
Magistrska naloga prikazuje opazovanje prilagoditev pri vzdržljivostni vadbi. Tekom vadbenega obdobja smo se dnevno osredotočali na trenutek prve spremembe in na časovni potek sprememb. Te prilagoditve smo opazovali z določanjem hitrosti kinetike privzema kisika v drugi fazi - tau (τ) in z merjenjem privzema kisika (Vo2) pri konstantni absolutni obremenitvi. Prilagoditve smo spremljali s sprotnim beleženjem srčnega utripa (FS) in časa, doseženega pri teku na 2000 m, ki je prestavljal trening. 
V raziskavi je sodelovalo 16 študentov Fakultete za šport, ki se niso sistematično ukvarjali z vzdržljivostnim športom. V poskusno skupino (EXP) je bilo vključenih 9 ljudi, v kontrolno skupino (KON) pa 5 preiskovancev. Vsakemu posamezniku smo na podlagi začetnega testa na 2000 m izračunali tempo teka za potrebe laboratorijskih meritev na tekaškem ergometru. Opravili smo meritve privzema kisika pri izračunanemu tempu teka 2x 1000 m. Vsak posameznik je nato sam izvajal vadbo (tek 5x tedensko na 2000 m). Ko smo opazili prve spremembe (znižanje SF ali zmanjšanje časa teka na 2000 m), smo ponovno opravili laboratorijski test pri enakih hitrosti kot na začetku. Po dvajsetih vadbenih enotah smo opravili še zadnji laboratorijski test pri enaki hitrosti teka kot na začetku. 
Ugotovimo, da so prve spremembe vidne že po sedmih vadbenih enotah, pri nekaterih že prej. Vadba teka na 2000 m, 5x tedensko, je izboljšala ekonomičnost teka (zmanjšanje Vo2 glede prvo testiranje za 8,1 %) in se do zadnje vadbene enote ni več spremenila. Τ se po prvem testiranju ni bistveno spremenila, in je ostala nespremenjena do konca poskusa. 
Sklepamo, da štiri tedenska, srednje trajajoča vadba kontinuiranega teka visoke intenzivnosti, izboljša ekonomičnost teka že zgodaj v trenažnem procesu (po 7 zaporednih vadbenih enotah oz. v 2 tednih). Ekonomičnost teka se odraža v zmanjšanju privzema kisika. Sprememb pri τ nismo zaznali.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-12 07:21:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102901</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
