<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102865"><dc:title>Hibridna tehnologija ciljnega nalaganja materiala in frezanja</dc:title><dc:creator>Horvat,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valentinčič,	Joško	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hibridni stroj</dc:subject><dc:subject>hibridna tehnologija</dc:subject><dc:subject>snovanje stroja</dc:subject><dc:subject>metoda ciljnega nalaganja</dc:subject><dc:subject>frezanje</dc:subject><dc:subject>postprocesor</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava razvoj in izdelavo hibridnega stroja, ki omogoča izdelavo z dvema tehnologijama: z metodo ciljnega nalaganja (ang. Fused Deposition Modeling) in frezanja. Stroj omogoča izdelavo izdelkov iz polimerov z visoko kakovostjo površin. Magistrska naloga prav tako obravnava razvoj in izdelavo postprocesorja, ki omogoča pretvorbo in združitev G-kode iz programa za 3D tiskanje in iz programa za frezanje. S to kodo lahko brez težav krmilimo vse procese hibridnega stroja. Na hibridnem stroju je opravljena primerjava med tehnologijo ciljnega nalaganja, tehnologijo frezanja in hibridno tehnologijo s pomočjo testnih izdelkov, na katerih so izvedene meritve. Izkazalo se je, da ima hibridna tehnologija nekatere prednosti v primerjavi s posameznimi tehnologijami. Čas izdelave je v primerjavi s tehnologijo ciljnega nalaganja krajši in kakovost površin boljša. V primerjavi s tehnologijo frezanja so materialne izgube veliko manjše, kakovost površin pa primerljiva.</dc:description><dc:publisher>[P. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-09 07:46:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>102865</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>