<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102776"><dc:title>Vrednotenje funkcionalnih regij s pristopom mehke logike</dc:title><dc:creator>Pavlin,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobne,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lakner,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcionalna regija</dc:subject><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>teorija mehkih množic</dc:subject><dc:subject>pristop mehke logike</dc:subject><dc:subject>metoda TTWA</dc:subject><dc:subject>metoda Intramax</dc:subject><dc:subject>delovna mobilnost</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo vrednotili funkcionalne regije s pristopom mehke logike (Feng, 2009), s podatki o delovni mobilnosti med občinami za območje Slovenije. Vrednotili smo funkcionalne regije modelirane po metodi TTWA (Borovnik, 2018) in Intramax (Drobne, 2016) na lokalni in regionalni ravni. Z vrednotenjem teh podatkov smo dobili 24 nizov rezultatov, katere smo po vrednosti predstavili na ravni občin, medtem ko povprečja na ravni funkcionalnih regij in ravni Slovenije. Rezultati so pokazali, da metoda TTWA v splošnem modelira funkcionalne regije z višjimi stopnjami pripadnosti občin kot metoda Intramax, kar velja za obe analizirani leti kot tudi za raven obravnave funkcionalnih regij. V splošnem velja tudi, da se z nižanjem ravni funkcionalnih regij zmanjšuje pripadnost občin k tem regijam.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Pavlin]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-08 07:45:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102776</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>