Osip med mladimi slovenskimi atleti in razvoj posameznikove športne potiŽeleznik, Lea (Avtor) Škof, Branko (Mentor) tekmovalna atletikamladi talentiidentifikacija in razvojzgodnja specializacijaosipOsip mladih športnikov je povezan predvsem z njihovim razvojem. Pogosto je posledica (pre)zgodnje specializacije ter njenih negativnih učinkov. Če je posameznik že od zgodnjega otroštva podvržen preresni vadbi, je prikrajšan za veselje, spontanost, ustvarjalnost in igrivost ter si zgradi slabšo samopodobo. Ker posledično šport doživlja (čustveno) negativno, ga zapusti. Pri športnih aktivnostih, ki že otroke močno usmerjajo v specializirano vadbo in tekmovalnost, sta izgorelost (ang. burn-out) ter osip mladih v tekmovalnem športu še večja. Osip je večji tudi pri tistih mladih športnikih, ki so začeli trenirati bolj zgodaj (Škof, 2016). V magistrskem delu je obravnavana problematika osipa mladih športnikov v tekmovalni atletiki. Namen naloge je bil ugotoviti velikost osipa med najbolj perspektivnimi mladimi atleti v Sloveniji, starimi od 13 do 15 let. Vzorec je bil oblikovan na podlagi tablic AZS iz let od 1993 do 2004. Za vsako obravnavano atletsko disciplino smo vzeli po 10 najboljših mladih atletov. Zanimalo nas je, ali je osip različen med sklopi atletskih disciplin (šprinti, skoki, meti in teki na srednje ter dolge proge) ter kolikšen delež mladih atletov iz starostne skupine U16 uspe doseči vidnejše rezultate v članski kategoriji na nacionalni in mednarodni ravni. Preučevali smo še dinamiko razvoja posameznikove športne poti oziroma dinamiko osipa, in sicer pri prehodih v mlajše ter starejše mladinsko in člansko kategorijo. Statistično pomembnost razlik med skupinami smo preverjali z izračunom 2 in Cramerjevega V-koeficienta. Glavna ugotovitev raziskave je, da je osip v slovenski tekmovalni atletiki izredno velik. Dobili smo še nekatere zanimive rezultate: (1) osip je neodvisen od sklopa atletskih disciplin; (2) tekmovalno najuspešnejši mladi atleti (prvih 5 na tablicah) dlje časa vztrajajo v atletiki, se pogosteje uvrščajo na velika mednarodna tekmovanja ter pogosteje dosegajo državne rekorde kot tisti, ki niso povsem na vrhu v starostni skupini U16; (3) poleg tega pa zelo mladi (13- in 14-letniki) ter hkrati zelo uspešni atleti ravno tako pogosteje pridejo do članske kategorije in so uspešnejši tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni.20182018-09-08 07:20:28Magistrsko delo/naloga102767sl