<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102728"><dc:title>Pregled ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov na področju varovanja kmetijskih zemljišč</dc:title><dc:creator>Novak,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Glavan,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kmetijska zemljišča</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>varstveni ukrepi</dc:subject><dc:subject>Združeni narodi</dc:subject><dc:description>Kmetijska zemljišča so naravna dobrina in so ključnega pomena za človeka in njegove aktivnosti. Zaradi pomembnosti in omejenosti površin kmetijskih zemljišč je nujno, da se za njihovo varovanje prizadeva na svetovni in nacionalni ravni. Slovenija se je kot članica Združenih narodov zavezala k uresničevanju ciljev Agende 2030 sprejete leta 2015. Agenda 2030 stremi k trajnostnemu razvoju na družbeni, ekonomski in okoljski ravni. Nacionalno interpretacijo ciljev je Slovenija predstavila v Strategiji razvoja Slovenije 2030. Kot enega primarnih ciljev si je zadala varovanje  kmetijskih zemljišč za zagotavljanje večje stopnje samooskrbe s hrano in zdravega življenjskega prostora. Kljub ustavi, zakonom, lokalnim dokumentom in sprejetju Agende 2030, ki varujejo kmetijska zemljišča pred netrajnostim ravnanjem, se v Sloveniji soočamo s problemom izgube kmetijskih zemljišč, predvsem na račun pozidave in zaraščanja. Samo v obdobju od leta 2000 do 2016 smo na dan izgubili 7,3 ha kmetijskih zemljišč. Država dodatno sprejema ukrepe in zakone, ki delujejo v nasprotju s sprejetimi razvojnimi načrti. Prizadevanje države za varovanje kmetijskih zemljišč se tako ne odraža v praksi.</dc:description><dc:publisher>[A. Novak]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-07 07:46:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102728</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>