<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102712"><dc:title>Komunikacija med rastlinami s pomočjo arbuskularnih mikoriznih gliv</dc:title><dc:creator>Pintar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodnik,	Dominik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arbuskularne mikorizne glive</dc:subject><dc:subject>arbuskularna mikoriza</dc:subject><dc:subject>komunikacija rastlin</dc:subject><dc:subject>skupen mikorizni splet</dc:subject><dc:description>Rastline komunicirajo med seboj s sproščanjem molekul v atmosfero in rizosfero. Zadnji poskusi kažejo, da lahko obveščanje med rastlinami poteka tudi po skupnem mikoriznem spletu oz. skupnem miceliju v tleh. Je bolj učinkovito in neposredno kot signaliziranje po zraku. Proces sporazumevanja po skupnem miceliju lahko sproži obrambne mehanizme v rastlini proti več biotskim stresorjem, kot so rastlinojedi insekti, foliarne nekrotrofične glive in mehanske poškodbe. Po skupnem miceliju se prenašajo obrambni signali, ki jih sprožijo rastline, ki jih napadejo rastlinojedi ali so okužene s patogeni, do sosednjih rastlin, še preden so slednje napadene ali okužene. Obstajajo trije potencialni mehanizmi sporazumevanja med rastlinami po skupnem miceliju, najpogostejši pa je transport signalnih molekul po citoplazmi hif. Izvor signala je za zdaj še neznan. Ugotovili so, da se rastline, ki prejmejo signal, odzivajo s produkcijo metil salicilata in jasmonske kisline. Za identifikacijo teh molekularnih struktur signalov so potrebni zelo zapleteni in nadzorovani poskusi. Učinkovitost signalov, ki se prenašajo po skupnem miceliju, je odvisna od hitrosti signala in časa, po katerem se pokaže odziv na signal v sosednji rastlini. Prav tako pa je pomembna tudi razdalja, ki jo lahko signali premagajo in na koliko prejemnih rastlin lahko vplivajo. Poznavanje vloge skupnega micelija v sistemu arbuskularna mikorizna gliva–rastlina–škodljivec, je pomembno za splošno razumevanje delovanja ekosistemov. V ekološkem kmetijstvu pa imajo te interakcije potencial  za varstvo rastlin pred škodljivci.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-07 07:45:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102712</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
