<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102710"><dc:title>Vpliv optičnih lastnosti različnih papirjev na barvne odtise</dc:title><dc:creator>Kramer,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Javoršek,	Dejana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>optične lastnosti</dc:subject><dc:subject>refleksija</dc:subject><dc:subject>optični osvetljevalci</dc:subject><dc:subject>belina papirja</dc:subject><dc:subject>tisk</dc:subject><dc:subject>analiza odtisov</dc:subject><dc:description>Namen raziskave v okviru magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv optičnih lastnosti različnih papirjev z različnimi količinami optičnih osvetljevalcev na barvne odtise, pridobljene z različnima tiskarskima tehnikama, tj. elektrofotografijo in kapljičnim tiskom. Obenem smo tudi želeli ugotoviti, v kolikšni meri UV-kapljični tisk vpliva na kakovost odtisa med najbolj »rumenkastim« in najbolj belim papirjem. Glede na to, da ima belina papirja velik vpliv na končen odtis, smo se osredotočili predvsem na odstopanja v meritvah stopnje refleksije na podlagi uporabe spektrofotometrov z ravninsko in sferično geometrijo merjenja. Naš glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, kateri papir bi bil najprimernejši za visokokakovostne odtise. V ta namen smo na papirjih analizirali tako osnovne kakor tudi optične lastnosti. Refleksijo smo izmerili s spektrofotometri različnih geometrij merjenja, in sicer s spektrofotometrom Elrepho 450 X, s sferično geometrijo merjenja ter s spektrofotomeroma i1 Pro 2 in eXact z ravninsko geometrijo merjenja. Belino smo izračunali na podlagi izmerjene refleksije po standardu ISO 11475:2017. Na odtisih barvne tablice so bile s spektrofotometrom i1 Pro 2 izmerjene CIE L*a*b* vrednosti, na podlagi katerih so bile izračunane barvne razlike. Rezultati raziskave so pokazali, da je izmerjena refleksija s spektrofotometrom s sferično geometrijo merjenja odstopala samo na tistih papirjih z višjo stopnjo beline. Najnižja stopnja beline je bila določena na papirju Goričane, najvišja pa na papirju Navigator. Odtisi, narejeni s kapljičnim tiskalnikom, so se v primerjavi z elektrofotografijo pokazali kot izredno nenasičeni, medtem ko so vrednosti barvnih razlik pokazale, da je UV-kapljični tisk tisti, ki omogoča kakovostnejše odtise. Barvna razlika odtisov na papirju z določeno najnižjo stopnjo beline in tistim z najvišjo je bila očitna, tako da iz tega lahko sklepamo, da bi najbolj nasičene visokokakovostne kontrastne odtise omogočal papir Navigator.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-07 07:45:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102710</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
