Moralizacija, racionalizacija in naturalizacija kot diskurzivne strategije pri parlamentarni razpravi ob sprejemanju Družinskega zakonika leta 2012Lep, Eva (Avtor) Vezovnik, Andreja (Mentor) Družinski zakonikdepolitizacijaagonistični pluralizemistospolna partnerstvaOsredotočala sem se na načine parlamentarnega razpravljanja o Družinskem zakoniku leta 2012, kjer se je politična debata močno polarizirala okoli treh kontroverznih tem: definicija družine, definicija zakonske zveze in pravice do posvojitve za istospolne partnerske zveze. Raziskovala sem razsežnost agonističnega pluralizma s pomočjo orodij, ki identificirajo raven (de)politiziranosti v razpravah skozi diskurzivne strategije moralizacije, racionalizacije in naturalizacije. Analizirala sem štiri transkripte parlamentarnih sej, ki so obravnavale temo Družinskega zakonika, kjer sem sprva besedilo kodirala, dodala pregled najpogostejših argumentov po Waltonovi argumentacijski shemi in slednje, ugotavljala prisotnost depolitizirane razprave v izjavah ključnih akterjev v parlamentu. Predpostavila sem tri hipoteze, in sicer 1) da je bila diskurzivna strategija depolitizacije prevladujoča, 2) da so depolitizacijsko strategijo praviloma uporabljale desne politične stranke in 3) da so politizacijsko strategijo uporabljale praviloma leve politične stranke. Praviloma so politizacijsko strategijo za obravnavo argumentov uporabljali predvsem zagovorniki zakonika, torej SD, LDS, Zares, DeSUS in Solidarnost ter depolitizacijsko nasprotniki: SDS, SNS, SLS. Raven agonističnega pluralizma se giba med parlamentarno raznolikostjo in pluralizmom. Bile so torej tako antagonistične kot agonistične razprave, s tem da je bilo več depolitizacije prisotne pri nasprotnikih zakonika, zato ne morem depolitizacije in pomanjkanja kultiviranega govora posplošit na celotno parlamentarno razpravo – zatorej sem lahko hipotezo 1 le delno potrdila, pri čemer sem hipotezo 2 in 3 potrdila.20182018-09-06 07:45:39Diplomsko delo/naloga102646sl