<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102622"><dc:title>Prva pomoč pri poškodbi zob</dc:title><dc:creator>Bernik,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prva pomoč zob</dc:subject><dc:subject>poškodba zob</dc:subject><dc:subject>izbitje zoba</dc:subject><dc:subject>zobna avulzija</dc:subject><dc:subject>preživetje pozobnice</dc:subject><dc:description>Uvod: Poškodbe zob običajno povzroči direkten udarec, najpogosteje nastanejo pri otrocih. Izbitje zoba je ena izmed urgentnih poškodb zob. Za uspešen izid zdravljenja so poleg časa, ki je potekel od izbitja zoba do njegove vsaditve v zobiščnico, ključnega pomena ustrezni ukrepi v okviru prve pomoči na terenu. Namen: Ugotoviti ali laiki poznajo postopke prve pomoči pri izbitju zoba ali so bili z njimi seznanjeni na tečaju prve pomoči, in če poznajo pravilne medije, v katerih lahko shranijo poškodovan zob. Metode dela: Najprej je bil napravljen pregled literature. Empirični del je sestavljen iz eksperimentalne metode, kjer smo s praktičnim preizkusom na simuliranem primeru poškodbe zob, zbrali podatke o znanju prve pomoči pri poškodbi zob. Za izvedbo preizkusa smo izdelali mavčni model obraza in videoposnetek, v katerem je prikazana nezgoda izbitja zoba. Sodelujoči v raziskavi so bili po ogledu videoposnetka naprošeni izvesti postopke prve pomoči, pri tem pa so imeli na razpolago komplet prve pomoči za voznike motornih vozil. Pridobljene postopke smo ovrednotili s pomočjo izdelanega ocenjevalnega lista. Opravili smo 100 praktičnih preizkusov. Izbrani so bili naključni mimoidoči, različne starosti, spola in izobrazbe. Rezultati: V raziskavi si je 11 % oseb nadelo zaščitne rokavice, 25 % oseb je zob prijelo za krono, 96 % udeležencev zoba ne bi ponovno replantiralo, od tega je zob 2/3 oseb shranilo v nepravilni medij. 20 % udeleženih bi poškodovanca napotilo k zobozdravniku. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da udeleženci v raziskavi nimajo dovolj informacij o prvi pomoči pri poškodbi zob. Večina sodelujočih v raziskavi se zaveda, da je potrebno poškodovani osebi pomagati in ji zaustaviti krvavitev, vendar pa ne poskrbijo za potrebno varnost z uporabo zaščitnih rokavic iz kompleta prve pomoči. Nepravilno je prijelo zob večina oseb sodelujočih v raziskavi. Zob je nujno potrebno prijeti za krono in ne korenino, saj so na korenini vlakna pozobnice, ki jih moramo ohraniti za ponovno replantacijo v zobiščnico. Najboljšo uspešnost replantacije imajo zobje, ki niso izven zobiščnice več kot 5 min, zato si je potrebno prizadevati, da se vstavitev izvede na kraju poškodbe. Poznavanje pravilnik postopkov in medijev za shranjevanje izbitega zoba ključno vpliva na uspešnost rehabilitacije.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-09-05 07:46:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102622</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
