Delovanje Mehanizma civilne zaščite Evropske unije na primeru žledoloma v Sloveniji leta 2014Grželj, Alen (Avtor) Malešič, Marjan (Mentor) žledgasilcicivilna zaščitaMehanizem Civilne zaščite Evropske unijeV magistrskem delu se bom posvečal odzivu Evropske unije oziroma njenega Mehanizma Civilne zaščite ob žledolomu v Sloveniji leta 2014. V obdobju od 30. januarja do 10. februarja 2014 je Slovenijo prizadela zelo huda naravna nesreča, ki je zajela in ohromila večji del države. Posnetki dreves, okovanih v led, podrte električne infrastrukture ali pa avtomobilov z do 10-cm debelo ledeno oblogo so se prebivalstvu za vedno vtisnili v spomin, ti isti posnetki pa so tudi zaokrožili po svetu in prikazali tedanje kritično stanje v državi. Slovenija, oziroma njene sile za zaščito in reševanje, so bile ob tako obsežni nesreči, kljub velikemu številu usposobljenih gasilcev, reševalcev, vojske, policije in množice drugih služb in prostovoljcev, preobremenjena. Pomanjkanje se je, zaradi prekinjene dobave električne energije, opazilo zlasti materialno, v pomanjkanju električnih agregatov vseh moči. Hitro je bilo potrebno zagotoviti dodatno, zunanjo pomoč, zato je ob tej nesreči Slovenija zaprosila za pomoč tudi Evropsko unijo, ki se je odzvala z konkretno in učinkovito pomočjo prek svojega Mehanizma civilne zaščite Evropske unije, prav tako pa so Sloveniji pomagale države in organizacije na bilateralni ravni. Evropska unija je tako v Slovenijo napotila precejšnje materialne in kadrovske sile zaščite in reševanja, ki so Sloveniji oziroma njenemu prebivalstvu v omenjenem obdobju precej omilile težavno življenje, hkrati pa tudi preprečile večjo škodo in pripomogle k hitrejši vzpostavitvi normalnega stanja ter tudi hitrejšemu odpravljanju posledic, ki jih je državi zadal žledolom.20182018-09-02 07:45:16Magistrsko delo/naloga102549sl