Komunikacija kot element atravmatske pediatrične zdravstvene negeStrajnar, Lea (Avtor) Zaletel, Marija (Mentor) Vettorazzi, Renata (Komentor) komunikacija v zdravstveni negipediatrična zdravstvena negaatravmatska zdravstvena negakomunikacija s pediatričnimi pacientidistrakcija v pediatrični zdravstveni negiUvod: Hospitalizirani otroci pogosto prestajajo nepotrebno bolečino med posegi, ki so nujni za diagnosticiranje in zdravljenje njihovih bolezni. Stres in anksioznost, ki ju doživljajo otroci pri bolečih posegih, lahko vplivata na njihovo fizično in psihično vedenje. Namen: Želeli smo predstaviti praktične nasvete in napotke za učinkovito komunikacijo z otroki v kliničnem okolju ter komunikacijo kot del atravmatske zdravstvene nege. Predstaviti pa smo želeli tudi različne lestvice za lažje ocenjevanje bolečine pri pediatričnih pacientih. Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pregledali smo slovensko in tujo literaturo. Iskanje literature je potekalo s pomočjo podatkovnih zbirk PubMed, Cinahl, Cochrane, Eric, Google učenjak in strokovnih knjig. Literaturo smo iskali tudi prek digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKul) in s pomočjo bibliografsko-kataložne baze podatkov slovenskih knjižnic Cobib.si. Uporabili smo strokovne, izvirne in pregledne znanstvene članke, ki so dostopni v celotnem besedilu in objavljeni v recenziranih znanstvenih revijah. Zajeli smo literaturo, objavljeno od leta 2007 do leta 2017. Rezultati: Ker smo opazili pogosto zelo močen vpliv stresa in anksioznosti na potek zdravljenja, smo najprej predstavili 6 različnih lestvic za ocenjevanje stopnje bolečine pri otroku, potem pa so predstavljeni še napotki v zvezi s pripravo otroka, izbiro besed, sprostitvijo otroka, pozitivnim samospodbujanjem, ustavitvijo misli in vedenjsko pogodbenim razmerjem. Zmožnost poslušanja, razumevanje otrokovih potreb, zmožnost vključevanja v proces zdravljenja, dopuščanje, da izrazijo svoja čustva, nudenje psihične podpore in sklepanje prijateljskega odnosa med pediatričnim pacientom in medicinsko sestro dokazano zmanjšuje stres in anksioznost pri bolečem posegu. Pomagajo jim pri sprejemanju zdravljenja in pri aktivnem sodelovanju v procesu zdravstvene nege. Razprava in zaključek: Otroci so prav tako kot odrasli individualne osebe z individualnimi potrebami in lastnostmi, ki vplivajo na potek njihovega zdravljenja in na njihovo vedenje med invazivnimi posegi. Zaradi posploševanja njihovih potreb in odzivov na invazivne posege, otroci dostikrat zamenjajo pomoč zdravstvenih delavcev za napad na njihov igriv svet, kar narekuje večjo potrebo po potrpežljivosti in razumevanju zdravstvenih delavcev.20182018-09-01 07:46:35Diplomsko delo/naloga102532sl