<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102469"><dc:title>Evropska kriza demokracije in vzpon populizma</dc:title><dc:creator>Grah,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lukšič,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predstavniška demokracija</dc:subject><dc:subject>populizem</dc:subject><dc:subject>kriza demokracije</dc:subject><dc:subject>politične stranke</dc:subject><dc:description>Predstavniška demokracija se je v zgodovini soočala s številnimi izzivi. Kljub temu da je izjemno fleksibilen pojav in da se je ob pojavu krize poskuša prilagoditi, pa se zaradi krize predstavniške demokracije pojavljajo različne ideologije. Osnovni namen dela je predstaviti razvoj predstavniške demokracije in populizem kot pojav, ki je nastal kot posledica težav znotraj predstavniške demokracije. V prvem delu bodo prikazani predstavniška demokracija, različni modeli ter ključni aparati predstavniške demokracije. V drugem delu sledijo kazalci krize predstavniške demokracije v Evropi ter izzivi, s katerimi se sooča. V zadnjem delu bo govora o ideologiji populizma, ki je predvsem v zadnjih dveh desetletjih doživel razcvet, zlasti v evropskih državah. S primerjavo levičarskega populističnega primera in desničarskega populističnega primera bo laže razumeti koncept populizma, ki ima v evropskem prostoru velik pomen. Ugotovili smo, da je populizem pomemben člen demokracije, in sicer predvsem na področjih participacije in mobilizacije ljudi. Populizem na oblasti pokaže drug obraz, takrat lahko postane dejavnik, ki kakovost demokracije slabša.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-31 07:45:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102469</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
