Stigmatizacija pacientov z motnjami hranjenjaOblak, Ema (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Peterka Novak, Jožica (Komentor) zdravstvena negapsihiatrijadestigmatizacijadiskriminacijatabuUvod: Živimo v družbi, ki močno poudarja določene telesne ideale, vitkost je namreč postala zapoved, debelost pa stigma. Posledično so motnje hranjenja postale velik družbeni problem, k čemur pomembno prispeva tudi vpliv medijev. Dejstvo, da se motnje hranjenja uvrščajo med duševne motnje, še dodatno povečuje očitajoče, diskriminatorno in stigmatizirajoče vedenje družbe do trpečih posameznikov, kar negativno vpliva na potek zdravljenja. Medicinska sestra ima moč, da s svojim znanjem, komunikacijskimi sposobnostmi in dobrim zgledom vpliva na širšo družbo ter spremeni njen pogled na paciente z motnjami hranjenja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti stigmatizacijo na področju duševnega zdravja in opredeliti vpliv, ki ga ima na paciente z motnjami hranjenja, ter raziskati vlogo medicinske sestre pri destigmatizaciji. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. Uporabljena je bila literatura v slovenskem in angleškem jeziku, izdana med letoma 2007 in 2018. Pri iskanju so bile uporabljene ključne besede zdravstvena nega/nursing care, psihiatrija/psychiatry, destigmatizacija/destigmatization, diskriminacija/discrimination, tabu/taboo v podatkovnih bazah COBIBI.SI, CINAHL in Medline. Uporabljeni so bili le članki s prosto dostopnim besedilom, ki so bili ovrednoteni po šeststopenjski lestvici glede na moč dokazov. Rezultati: Stigmatizacija obstaja že od začetka človeštva, saj je dominantni del družbe določene lastnosti označil za nesprejemljive. Takšno razširjeno mišljenje v družbi najbolj občutijo pacienti z duševnimi motnjami, predvsem pacienti z motnjami hranjenja, saj je vzrok stigme fizično izražen. Stigmatizacija vodi v socialni odmik in izolacijo, še bolj zaskrbljujoče pa je, da zaradi strahu pred stigmo prizadeti posamezniki zavračajo strokovno pomoč in se izogibajo zdravljenju, kar še povečuje simptome bolezni in negativno vpliva na sam potek zdravljenja ter rehabilitacije. Razprava in zaključek: Zaradi porasta stigmatizacije motenj hranjenja je ključnega pomena aktivno delovanje medicinskih sester v boju proti stigmi. Z lastnim ravnanjem moramo biti zgled tako drugim zdravstvenim delavcem kot tudi širši družbi. Delovati moramo etično, spoštovati pravice pacientov ter temeljne svoboščine posameznikov in jim s tem zagotoviti enakopravno zdravstveno obravnavo. Poleg tega je ključnega pomena tudi izobraževanje širše družbe, saj bomo na ta način izkoreninili stereotipna in diskriminatorna mišljenja o pacientih, ki trpijo za duševnimi motnjami.20182018-08-30 07:46:31Diplomsko delo/naloga102445sl