Vinogradniške in vinarske razmere za neznačilno staranje belih vinFrelih, Veronika (Avtor) Rusjan, Denis (Mentor) vinogradništvovinarstvovinogradvinifikacijakakovostgrozdjevinoNeznačilen starikav ton (NST) je napaka vina, ki se pojavi po zaključeni alkoholni fermentaciji že po nekaj mesecih ali po letu od prvega žveplanja. Prvič so o tej napaki vina poročali v Nemčiji, v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja. Pojavi se tako pri vinih iz sort žlahtne vinske trte Vitis vinifera L., kot tudi pri interspecifičnih sortah vinske trte. Na nastanek napake NST vina vplivajo stresne rastne razmere za trto v vinogradu, kot tudi otežena alkoholna fermentacija. Bele sorte vinske trte, kot so 'Laški Rizling', 'Renski Rizling', 'Istrska Malvazija' in 'Chardonnay' v do sedaj opravljenih študijah kažejo večjo nagnjenost k tvorbi napake NST. Tovrstna vina prehitro izgubijo sortno značilne arome, hkrati pa se razvijejo arome, ki spominjajo na akacijeve cvetove, naftalin, umazano krpo ter mokro volno. Vina na okus delujejo prazna, z večjo zaznavo grenkobe in trpkosti. Spojina, ki se jo povezuje z NST vina, je 2-aminoacetofenon (2-AAP), ki nastane zaradi razpada indol-3-ocetne kisline (IAA). Slednja izvira tako iz grozdja, kot tudi iz metabolizma kvasovk. Glede na vsebnost IAA v grozdnem soku, ne moremo sklepati na končno vsebnost 2-AAP v vinu. Senzorični prag zaznave 2-AAP je med 0,5 in 1,5 μg/l. K hitrejši senzorični zaznavi NST stekleničenega vina pripomorejo tudi neugodne razmere zorenja vina. Začasni preventivni ukrepi zoper napako NST vina je dodatek askorbinske kisline, ki mora biti natančno odmerjen. Kljub prisotnim stresnim rastnim razmeram, ki nadaljnje vplivajo na tvorbo napake vina, je želja vsakega pridelovalca grozdja in vina, te dejavnike ublažiti z vinogradniškimi in vinarskimi ukrepi, ter tako preprečiti nagnjenost sorte k tvorbi napake, ter vinu obdržati in podaljšati kakovost.[V. Frelih]20182018-08-29 07:45:02Diplomsko delo/naloga102415sl