Oblika zaposlitve in njen vpliv na kvaliteto življenja oseb z motnjami v duševnem razvojuKrstulović, Ajda (Avtor) Bratković, Daniela (Mentor) Lipec-Stopar, Mojca (Komentor) osebe z motnjami v duševnem razvojuzaposlovanjekvaliteta življenjazaposlitev v varovanem okoljuzaposlitev v običajnem okoljuPravica do zaposlitve in delovnih aktivnosti je ena pomembnejših človekovih pravic, kar velja tudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR). Osebe z zmernimi, težjimi in težkimi MDR se največkrat vključijo v delovne aktivnosti, ki potekajo v varovanem okolju, v katerem imajo malo stika z lokalno skupnostjo in osebami brez MDR, medtem ko raziskave kažejo, da ima za te posameznike boljši učinek zaposlitev, ki omogoča vključenost v okolje in je čim bolj podobna običajnemu delu. Zaposlitev v običajnem okolju ima v primerjavi z zaposlitvijo v varovanem okolju tudi boljši vpliv na kvaliteto življenja oseb z MDR, predvsem na področjih socialnega vključevanja, razvoja socialnega kapitala ter materialne dobrobiti. V empiričnem delu magistrskega dela sem ugotavljala, kako posamezna od omenjenih dveh oblik zaposlitve vpliva na kvaliteto življenja ter kakšne so glavne razlike med njima v slovenskem prostoru. Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop, zbiranje podatkov pa je potekalo na dva načina, in sicer preko opazovanja z udeležbo ter preko polstrukturiranih intervjujev z uporabniki. Vzorec je obsegal 11 intervjuvancev z zmernimi ali težjimi MDR, ki so vključeni v štiri različna delovna okolja (dve obliki zaposlitve v varovanem okolju ter dve v običajnem okolju), pridobljene podatke pa sem kodirala in interpretirala na podlagi teoretičnih izhodišč. Rezultati raziskave so pokazali, da med zaposlitvijo v varovanem okolju in zaposlitvijo v običajnem okolju obstaja nekaj razlik, še posebej v glavnih značilnostih delovnega mesta, zadovoljstvu uporabnikov, medosebnih odnosih ter plačilu. Nakazala se je tudi povezanost med obliko zaposlitve in kvaliteto življenja, pri čemer oblika zaposlitve na nekatere dejavnike kvalitete življenja vpliva bolj, na nekatere pa manj. Na podlagi rezultatov ugotavljam, da zaposlitev v običajnem okolju, v primerjavi z zaposlitvijo v varovanem okolju, pozitivneje vpliva na večino dejavnikov kvalitete življenja, predvsem na kategorijo socialne vključenosti ter materialne dobrobiti.[A. Krstulović]20182018-08-23 03:12:35Magistrsko delo/naloga102350sl