<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102339"><dc:title>Glasbene dejavnosti kot pomoč učencu s čustvenimi in z vedenjskimi težavami</dc:title><dc:creator>Omahna,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl Kafol,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasbena umetnost</dc:subject><dc:description>Glasba je kulturni fenomen, saj se pojavlja v vsaki kulturi. Skozi njo se izraža želja po zvočni komunikaciji, ustvarjalnosti in po zvočnem okolju. Načrtovanje pouka glasbene umetnosti je kompleksno; vključuje glasbene dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Ključno je celostno načrtovanje, pri katerem spodbujamo učno odzivanje na spoznavnem, čustveno-motivacijskem in na telesno-gibalnem področju razvoja. V magistrskem delu je bilo raziskovano, kako so lahko glasbene dejavnosti v pomoč pri zvišanju ravni koncentracije in samonadzora ter pri izboljšanju odnosa učenca s čustvenimi in z vedenjskimi težavami do učitelja in sošolcev. Raziskava je bila izvedena s kvalitativno pedagoško raziskavo – študijo primera. Delo je potekalo individualno z učencem, ki ima odločbo zaradi čustveno-vedenjskih težav. Z učencem, ki obiskuje četrti razred podeželske osnovne šole, so se šest mesecev (1,5 ure tedensko) izvajale individualne ure glasbenih dejavnosti. V poteku raziskave je bilo opazovano njegovo vedenje in odzivanje na čustvenem in vedenjskem področju, kar se je spremljalo z opazovalnim protokolom (med izvajanjem individualnega pristopa in opazovanjem v razredu). Glasbene dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja so bile prilagojene razpoloženju in izraženim interesom učenca. V načrtovanje dejavnosti je bilo vključeno učenje na prostem, na raznih glasbenih prireditvah in drugih zunajšolskih dejavnostih. Glasbene dejavnosti so bile načrtovane in izvedene s ciljem zagotavljanja sproščenega učnega okolja, ki je skozi glasbene dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja spodbujalo aktivno in ustvarjalno učno odzivanje na področju spoznavnega, čustveno-motivacijskega in telesno-gibalnega razvoja. 

Pri poučevanju glasbenih dejavnosti sta bili upoštevani diferenciacija in individualizacija, ki sta bili prilagojeni čustvenim in vedenjskim potrebam učenca. Skozi učni proces se je pri učencu spodbujalo samozaupanje. 

Izsledki so pokazali, kako so lahko z glasbenimi dejavnostmi podprta spremljevalna področja čustveno-vedenjskega razvoja, ki vključujejo odnos učenca do glasbenih dejavnosti, raven učenčevega samonadzora, raven učenčeve koncentracije pri pouku in odnos učenca do samega sebe, sošolcev, učitelja. Učenčev odnos do glasbenih dejavnosti ter do sošolcev, učitelja in samega sebe se je znatno izboljšal. Njegova raven koncentracije se je zvišala. Raven samonadzora se je izboljšala, kar se je pokazalo tudi v vključevanju v socialno okolje.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-22 03:39:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
