<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102336"><dc:title>Soočanje žensk z rakom dojke in življenje z izkušnjo raka dojke</dc:title><dc:creator>Kern,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak dojke</dc:subject><dc:subject>doživljanje bolezni</dc:subject><dc:subject>strategije pri soočanju z rakom dojke</dc:subject><dc:subject>psihosocialna pomoč</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Magistrsko delo v ospredje postavlja doživljanje žensk ob bolezni raka dojke. Rak dojke je danes ena izmed najpogostejših bolezni na svetu in lahko doleti vsako žensko ter pri njej povzroči duševno stisko. V teoretičnem delu magistrskega dela je najprej opredeljena bolezen rak dojke, nato pa doživljanje bolnic v vseh obdobjih bolezni. Predstavljene so tudi možne duševne stiske ob tej bolezni ter možnosti za razbremenitev le teh. Teoretični del zaključi možnost osebne posttravmatske rasti po bolezni raka dojke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, kjer sem s polstrukturiranimi intervjuji raziskovala soočanje in doživljanje žensk z izkušnjo raka. V vzorec so bile vključene štiri ženske z izkušnjo raka dojke. Raziskovalna vprašanja so se osredotočala na njihovo doživljanje v vseh obdobjih bolezni, na soočanje s spremenjeno telesno podobo, uporabo strategij za razbremenitev čustvene stiske in učinkovitost le teh ter na pogled na življenje po bolezni. Rezultati so pokazali, da je bil bolezenski proces povezan z neprijetnimi čustvi in doživljanjem stiske, ki so bili najintenzivnejši v obdobju postavitve diagnoze in intenzivnega zdravljenja, v obdobju preživetja pa se je tako neprijetno doživljanje umirilo. Raziskava je pokazala, da je doživljanje izrazito neprijetno ob večjih telesnih spremembah, kot je izguba las ali dojke, kar prinaša tudi največ težav pri sprejemanju nove telesne podobe. Posameznice so uporabljale več strategij za čustveno razbremenitev, kot so iskanje socialne opore, iskanje informacij in zatekanje k veri in duhovnosti. Te strategije so bile delno učinkovite. Rezultati kažejo, da so bolnice po prestani bolezni in zdravljenju pridobile tudi nekatere nove pozitivne poglede na življenje, kar se lahko opiše kot posttravmatska rast. Raziskava bi lahko pripomogla k boljšemu razumevanju doživljanja posameznic v različnih obdobjih bolezni raka dojke oz. zdravljenja in pripomogla k njihovi bolj celostni obravnavi.</dc:description><dc:publisher>[T. Kern]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-22 03:38:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102336</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
