Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih osebahBitenc, Maja (Avtor) Stabej, Marko (Mentor) Kenda-Jež, Karmen (Komentor) slovenščinasociolingvistikagovorjeni jezikslovenska narečjarovtarsko narečjecerkljansko narečjejezikovna varietetageografska mobilnostdoktorsko deloRaziskava se osredotoča na proučevanje variantnosti govorjene slovenščine pri posameznikih z Idrijskega, ki se šolajo oz. delajo v Ljubljani. Gre za dnevno ali tedensko geografsko mobilne govorce, ki v prvotnem okolju vsaj v neformalnih govornih položajih pretežno govorijo lastno narečje, v osrednjeslovenskem prostoru pa v komunikaciji z govorci drugih varietet uporabljajo različne strategije govornega obnašanja. Sociolingvistične metode, ki so bile prvotno razvite v anglosaškem okolju (primerjaj dela W. Labova in S. A. Tagliamonte), smo prilagodili slovenski sociolingvistični situaciji, upoštevajoč tudi primerljive sociolingvistične raziskave v drugih jezikovnih okoljih (npr. Nemčiji: W. Besch, na Norveškem: B. Mæehlum, Češkem: J. Wilson in Danskem: M. Monka). Variantnost govora petih posameznikov (treh žensk in dveh moških, dveh dijakov in treh odraslih) smo proučevali glede na okoliščine ter družbene in socialnopsihološke dejavnike. Metodološko smo kvantitativno analizo petih fonoloških variabel povezali s kvalitativnimi podatki iz sociolingvističnih intervjujev in etnografske študije jezikovnega obnašanja preko opazovanja z udeležbo. Da bi proučevali avtentično jezikovno rabo in zmanjšali učinek t. i. opazovalčevega paradoksa, smo za variantnostno študijo govora posameznikov uporabili tehniko celodnevnega samosnemanja. Raziskovalni korpus sestavlja izbor izsekov iz celotnega nabora posnetkov glede na različna merila: kraj, sogovorce, temo pogovora in formalnost situacije. Od skupno približno 47 ur posnetkov sta bili za analizo izbrani približno dve uri in pol. Osrednji del raziskave se osredotoča na tri samoglasniške in dve soglasniški variabli, pozorni pa smo bili tudi na nekatere morfološke variable in besedišče. Kvalitativni podatki iz sociolingvističnih intervjujev vključujejo osebno zgodovino posameznikov, njihovo samooceno govornega obnašanja, izkušnje z jezikovno rabo, ozaveščenost jezikovnega (ne)prilagajanja, jezikovna stališča, razumevanje povezave med jezikom in identiteto ipd. Rezultati kažejo, da glede na stopnjo variantnosti govora obstajajo različni tipi govorcev in pri njih na kontinuumu med narečjem in standardnim jezikom več vmesnih jezikovnih varietet, ki se ne ujemajo z v slovenskem jezikoslovju pogosto pretirano shematizirano dihotomijo med knjižnim jezikom in tradicionalnimi narečji. Pri posameznih analiziranih variablah so opazne različne tendence, potrjuje pa se relevantnost različnih družbenih in socialnopsiholoških dejavnikov pri pojasnjevanju posameznikovega govornega obnašanja. [M. Bitenc]20162018-08-20 11:33:08Doktorska disertacija102320sl