<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102319"><dc:title>MEDNARODNOPRAVNA ANALIZA KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC BEGUNCEV</dc:title><dc:creator>GRUM,	PETRA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhelj,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Evropska konvencija o človekovih pravicah</dc:subject><dc:subject>Konvencija o statusu beguncev</dc:subject><dc:subject>Evropsko sodišče za človekove pravice</dc:subject><dc:subject>mednarodna zaščita (azil)</dc:subject><dc:subject>(kršitev) človekove pravice</dc:subject><dc:subject>3. člen in 5. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah</dc:subject><dc:subject>Slovenija in EU</dc:subject><dc:description>Prosilci za mednarodno zaščito so glavna tema tega dela. Gre za pregled najbolj odmevnih primerov, ki so se zgodili pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Te kršitve so vezane na 3. in 5. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na obeh področjih je kar nekaj mednarodnih pravnih aktov, ki so osnova za funkcioniranje področja. Kar zadeva begunce in človekove pravice sta zelo pomembna Evropska konvencija o človekovih pravicah in Konvencija o statusu beguncev. Obe področju predstavljata nekakšno zapoved, iz katere so države izhajale pri pisanju nacionalne zakonodaje.
Ureditev področja migracij je Evropska unija začrtala v svojih ustanovitvenih pogodbah. Idejo o tem je uresničila z ustanovitvijo Skupnega evropskega azilnega sistema, ki je sestavljen iz uredb in direktiv. Ker pa govorimo o mednarodni zaščiti, se za tem skriva še postopek. Za države, ki so omenjene kot kršiteljice 3. in/ali 5. člena, je predstavljena zakonodaja in njene spremembe ter seveda postopek za mednarodno zaščito. Za predstavitev postopkov in nekaj statistike za omenjene države, delo uporablja deskriptivno, statistično in analitično metodo. Z enakimi prvinami področja je v svojem poglavju predstavljena tudi Slovenija in iztopajoči primeri pred Evropskim sodiščem .
Delo je eno izmed tistih, ki vsebuje načelo nevračanja in ki raziskuje področje beguncev oziroma prosilcev. Vendar je posebno, saj na široko predstavi področje kršitev izbranih členov Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki so povezane z njimi in ukrepanje držav po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice. Res, da je kar nekaj literature, vendar malo takšne, ki bi združevala vse podobne prvine tega področja.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-20 11:31:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102319</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
