Operacionalizacija odgovornosti zaščititi v Latinski AmerikiSrovin Coralli, Ana (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) načelo odgovornost zaščititiLatinska Amerikaodgovornost med zaščitomnožična grozodejstvanačelo suverenostihumanitarna intervencijamedameriški sistem za varstvo človekovih pravicOrganizacija ameriških državMagistrsko delo analizira in primerja stališča izbranih držav Latinske Amerike o načelu odgovornosti zaščititi, raziskuje vzroke za njihove različne pristope in ugotavlja, kaj države te regije navajajo kot največjo oviro za implementacijo načela v praksi. Analizirane države svoja mnenja utemeljujejo na zgodovinskih dejstvih, nacionalnih političnih težnjah in pravnih okvirih, sklicujoč se na načeli suverenosti in nevmešavanja pri izražanju podpore ali zavrnitve odgovornosti zaščititi. Z izjemo Kube in Venezuele latinskoameriške države izražajo vse večjo naklonjenost načelu in spodbujajo njegovo uveljavitev v mednarodnem pravu, obstoječa nesoglasja in polemike pa se v večjem delu nanašajo na možnost uporabe sile s strani mednarodne skupnosti. V magistrskem delu je izdatna pozornost namenjena prispevku Brazilije k razvoju odgovornosti zaščititi, vlogi nacionalne politike pri oblikovanju stališča Mehike ter Venezueli kot primeru države, kjer se je še nedolgo nazaj razpravljalo o možnosti uporabe načela v praksi. Kljub temu da se Latinske Amerike zaradi odsotnosti meddržavnih konfliktov drži sloves mirne regije, bi bilo smotrno premisliti, ali bi trpljenje prebivalstva v nacionalnih kontekstih v kateri izmed držav poleg Venezuele lahko uvrstili v kategorijo situacij, ki utemeljujo uporabo odgovornosti zaščititi. Glede na to, da je v okviru odgovornosti zaščititi poudarek na preprečevanju množičnih grozodejstev, je v prihodnosti za uspešno izvajanje tega načela v Latinski Ameriki ključno sodelovanje civilne družbe in spodbujanje krepitve regionalnih in nacionalnih mehanizmov.20182018-08-18 07:45:06Magistrsko delo/naloga102317sl