Poučevanje učnih vsebin veter in kroženje vode z namiznimi didaktičnimi igrami v 5. razredu osnovne šolePugelj, Nastja (Avtor) Pavlin, Jerneja (Mentor) naravoslovje in tehnikaNaravoslovje in tehnika je šolski predmet, ki nosi pomembno vlogo pri vzgoji, izobraževanju in nasploh pri celostnem oblikovanju mlade osebe. V učnem načrtu za spoznavanje okolja zasledimo učne cilje, usmerjene k spoznavanju vremenskih pojavov in lastnosti snovi, kar se v učnem načrtu za naravoslovje in tehniko sistematično nadgrajuje. Omenjeni učni vsebini sta vsakdanji, a njuno poznavanje precej površinsko. V 5. razredu osnovne šole se znanje o vetru dopolni, in sicer s poznavanjem vzrokov nastanka vetra, načinov merjenja zračnega tlaka, hitrosti in smeri vetra, poznavanjem načinov izkoriščanja vetra itd. Pri učni vsebini kroženje vode v naravi učenci obnovijo znanje o procesih prehajanja vode v različna agregatna stanja in svoje znanje dopolnijo s poznavanjem procesov, ki potekajo pri kroženju vode v naravi, ter spoznajo razloge za stekanje vode proti morju. Kot ena sodobnejših, konstruktivnih in manj uveljavljenih učnih metod pri poučevanju se pojavlja didaktična igra. Ta je pogosteje v rabi pri mlajših učencih, tj. v prvem triletju osnovne šole, redkeje jo uporabljajo učitelji s starejšimi skupinami učencev. V magistrskem delu smo raziskali, v kolikšni meri z namiznimi didaktičnimi igrami dosežemo učne cilje pri učnih vsebinah veter in kroženje vode v 5. razredu osnovne šole. Ker se lahko pri samostojni učni obliki pojavljajo nejasnosti v konstrukciji miselne sheme, smo raziskali še, kakšno vlogo imajo pri poučevanju na ta način sklepne ugotovitve in kako vplivajo na trajnost znanja. Empirično delo je bilo usmerjeno v kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Znotraj treh oddelkov 5. razreda podeželske osnovne šole so bili učenci naključno razdeljeni v podskupine, ki so tekom raziskave ostale enako formirane. Za relevantnost ugotovljenih podatkov so bili s predtestom najprej pridobljeni podatki o predznanju, pozneje so učenci reševali še potest in pozni test. Dosežki učencev na slednjih so bili primerjani s predtesti in na podlagi tega so bili oblikovani zaključki raziskave. Med samo izvedbo učnih ur z namiznima didaktičnima igrama so učenci izpolnjevali delovni list z vprašanji, vezanimi na učni vsebini. Oblikovani sta bili dve različici teh, in sicer sta se razlikovali v zapisu sklepnih ugotovitev. Na podlagi rešenih testov znanja je razvidno, da so vsi učenci v znanju napredovali in s pomočjo didaktične igre usvojili zastavljene učne cilje pri učnih vsebinah veter in kroženje vode v naravi. Med skupino s sklepnimi ugotovitvami in skupino brez teh se na potestu in poznem testu pojavljajo statistično pomembne razlike pri obeh učnih vsebinah. Pridobljeni rezultati nakazujejo pozitiven pomen sklepnih ugotovitev. Prav tako je bila skupina, ki je imela na delovnih listih naloge s sklepnimi ugotovitvami, pri doseganju učnih ciljev in dosežkih na poznem testu uspešnejša od skupine brez vključenih sklepnih ugotovitev. To je ključen podatek za smernice pri poučevanju s to učno metodo. Zaradi omejenega števila udeležencev in manjšega obsega preučevanih učnih vsebin rezultatov raziskave ne moremo posplošiti. S pomočjo rezultatov smo dobili vpogled v usvojeno znanje pri pouku z namiznima didaktičnima igrama ob uporabi učnih listov s sklepnimi ugotovitvami. Izsledki raziskave nakazujejo smernice za nadaljnje raziskovanje, npr. raziskave na večjem vzorcu, na različnih učnih vsebinah, na različnih oblikah sklepnih ugotovitev, študije učenčevega doživljanja tovrstnega pouka ipd.20182018-08-18 03:13:45Magistrsko delo/naloga102316sl