<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=102311"><dc:title>Elektrostatske lastnosti nanostruktur v modelih celičnih membran</dc:title><dc:creator>Drab,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj Iglič,	Veronika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanostrukture</dc:subject><dc:subject>fizikalni modeli</dc:subject><dc:subject>termodinamika</dc:subject><dc:subject>celične membrane</dc:subject><dc:subject>elektricna dvojna plast</dc:subject><dc:subject>superkondenzatorji</dc:subject><dc:subject>Fermi-Diracova distribucija</dc:subject><dc:description>Motivirani s fizikalnimi modeli elektricne dvojne plasti v nanostrukturah smo v
doktorskem delu preucili modelski sistem nabitih fermionov med dvema vzporednima
razsežnima ploskvama z gostoto nasprotnega elektricnega naboja. Zanimalo
nas je, ali bi omejitve zasedbenih stanj, ki jih fermionom predpisuje Fermi-
Diracova statistika, v limiti nizkih temperatur vodile do nastanka difuzne elektricne
plasti, ki ga pri visokih temperaturah predvideva Poisson-Boltzmannova
teorija ionskih raztopin v stiku z nabito površino. Po ustaljenih postopkih statisticne
termodinamike smo izpeljali izraz za Helmholtzevo prosto energijo modelskega
sistema in poiskali globalno termodinamsko ravnovesje z metodo Lagrangevih
multiplikatorjev. Z upoštevajnem robnih pogojev elektronevtralnosti smo
numericno rešili ustrezne Euler-Lagrangeve enacbe za elektricni potencial in številsko
gostoto delcev med nabitima ploskvama v realni in kompleksni domeni ter
jim dolocili ustrezne približke z analiticnimi funkcijami. V limiti nizke temperature
so delci tvorili difuzno dvojno plast, ki se je v limiti visoke temperature približala
rezultatom znane Poisson-Boltzmannove teorije. Dolocili smo odvisnost
gostote Helmholtzeve proste energije od razmika med ploskvama in ugotovili, da
je v realni domeni sila med ploskvama vedno odbojna. V kompleksni veji smo
dolocili fazni prostor fizikalno smiselnih rešitev in poiskali parametre sistema,
pri katerih lahko pride do privlaka med enako nabitima ploskvama. Izpeljali
smo izraza za diferencialno kapacitivnost sistema, ki se kvalitativno razlikujeta
od Poisson-Boltzmannove napovedi, a se nahajata znotraj istega velikostnega
razreda.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-08-17 12:33:14</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>102311</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
