Skupno preživljanje prostega časa staršev in njihovih predšolskih otrokGrbec Plestenjak, Majda (Avtor) Devjak, Tatjana (Mentor) družinastaršikakovost življenjaNačin življenja današnjega sodobnega človeka zahteva tudi čas, ko se človek lahko umakne pred obremenitvami vsakdana. Prosti čas je pomemben del življenja staršev in njihovih predšolskih otrok. Pomemben je zato, ker omogoča kvalitetno primarno socializacijo, pristen stik med otrokom in starši, dvosmerno komunikacijo, razne interakcije in socialno druženje (Kristančič, 2007). Prosti čas nudi možnost povezovanja družinskih članov (Tepavčević, 2003). Velika večina ljudi preživi v družini obdobje svojega najbolj dejavnega razvoja. Mnoge osebnostne poteze se zastavijo v prvih letih življenja (Tomori, 1994). Družina je nenadomestljiva in nepogrešljiva. Še več, Musek (1995) piše, da raziskave po svetu (Pike in Radin, 1991, v Čampa, 2013), ameriška raziskava o motnjah hranjenja (1994, v Čampa, 2013) in raziskave pri nas (Poljšak-Škraban, Žorga in Dekleva, 2004; Erzar in Torkar, 2007) jasno kažejo, da je prav motenost družinskih odnosov pogosto vzrok negativnih pojavov, ki pestijo sodobne družbe. Kažejo se kot psihični problemi, agresivnost, nevrotičnost in šolska neuspešnost, ki pa vodijo v razne vrste odvisnosti in v kriminal. Otrok se v družini primarno socializira, pridobiva zaupanje v pomembne druge in v svet, ki ga spoznava preko njih (Moore, Sixsmith in Knowles, 1996). Prav tako otrok v družini razvije svojo avtonomijo, iniciativnost, delavnost in identiteto. Za zdrav razvoj otrokove osebnosti pa je zelo pomembna koalicija staršev, njuno medsebojno podpiranje pri vzgojnih prizadevanjih, posredovanje občutka varnosti, saj so otroci odvisni od staršev, ter sprejemanje vloge lastnega spola (Kržišnik, 2010). Raziskave javnega mnenja in kakovosti življenja v svetu in pri nas (Silver, 1994; Abrahamson, 1995; Room, 1999, v Mandič, 2005) pa kažejo, da imajo ljudje premalo časa za zasebno življenje (Kanjuo Mrčela in Černigoj Sadar, 2006). Namen magistrske naloge je bil v teoretičnem delu raziskati različne definicije avtorjev o tem, kaj je prosti čas, kateri dejavniki vplivajo na aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, utemeljiti pomen spodbujanja aktivnega preživljanja prostega časa predšolskih otrok s starši za razvoj otrokove osebnostne rasti ter opozoriti na negativen vpliv okolja in potrošniške družbe pri preživljanju prostega časa otrok in staršev v predšolskem obdobju. V empiričnem delu pa sem s pomočjo kvantitativne raziskave raziskala poglede staršev predšolskih otrok na pomen skupnega preživljanja prostega časa na vasi in v mestu. Ugotovila sem, katere dejavnosti otroci in starši počnejo skupaj ter koliko časa so skupaj. Raziskala sem dejavnike, ki onemogočajo aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa otrok s svojimi starši.[M. Grbec Plestenjak]20182018-08-14 03:19:12Magistrsko delo/naloga102290sl